Padishahlar 2 16

1 Remaliyaning oghli Pikahning on yettinchi yilida, Yotamning oghli Ahaz Yehudagha padishah boldi.

V sedemnajstem letu Remaljájevega sina Pékaha je začel kraljevati Aház, sin Judovega kralja Jotáma.

2 Ahaz padishah bolghanda yigirme yashqa kirgen bolup, Yérusalémda on alte yil seltenet qilghanidi. U atisi Dawut qilghandek emes, eksiche Perwerdigarning neziride durus bolghanni qilmidi.

Dvajset let je bil Aház star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let in ni počel tega, kar je bilo pravilno v očeh Gospoda, njegovega Boga, kakor njegov oče David.

3 U Israilning padishahlirining yolida mangatti, hetta Perwerdigar Israilning aldidin heydep chiqarghan ellerning yirginchlik gunahlirigha egiship, öz oghlini ottin ötküzüp köydürdi.

Temveč je hodil po poti Izraelovih kraljev, da, in svojemu sinu storil, da gre skozi ogenj, glede na ogabnosti poganov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok.

4 U «yuqiri jaylar»da, dönglerde we herbir kök derexlerning astida qurbanliq qilip, küje köydüretti.

Žrtvoval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom.

5 Shu waqitta Suriyening padishahi Rezin bilen Israilning padishahi, Remaliyaning oghli Pikah Yérusalémgha hujum qilip, [padishah] Ahazni muhasirige élip qorshiwalghini bilen, lékin uni meghlup qilalmidi.

Potem sta sirski kralj Recín in Izraelov kralj, Remaljájev sin Pékah, prišla gor v Jeruzalem, da se vojskujeta in oblegala Aháza, toda nista ga mogla premagati.

6 Ashu waqitta Suriyening padishahi Rezin Élat shehirini Suriyege qayturuwaldi we shu yerde turuwatqan Yehudalarni heydiwetti. Andin Suriyler kélip u yerde olturaqlashti; ular bügün’giche shu yerde turmaqta.

Ob tistem času je sirski kralj Recín Elát povrnil Siriji, Jude pa pregnal iz Eláta in Sirci so prišli v Elát in tam prebivajo do današnjega dne.

7 Ahaz Asuriyening padishahi Tiglat-Pileserge elchilerni ewetip: Men silining qulliri, silining oghulliri bolimen; manga hujum qiliwatqan Suriyening padishahining qolidin we Israilning padishahining qolidin qutquzushqa chiqqayla, dédi.

Tako je Aház poslal poslance k asirskemu kralju Tiglát Piléserju, rekoč: »Jaz sem tvoj služabnik in tvoj sin. Pridi gor in me reši iz roke sirskega kralja in iz roke Izraelovega kralja, ki sta se vzdignila zoper mene.«

8 Shuni éytip Ahaz Perwerdigarning öyi we padishahning ordisidiki xezinilerdiki kümüsh bilen altunni sowgha qilip, Asuriyening padishahigha ewetti.

Aház je vzel srebro in zlato, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše in to poslal kot dar asirskemu kralju.

9 Asuriyening padishahi uning telipige qoshuldi; shuning bilen Asuriyening padishahi Demeshqqe hujum qilip uni ishghal qildi; uningdiki ahalini tutqun qilip Kir shehirige élip bardi we Rezinni öltürdi.

Asirski kralj mu je prisluhnil, kajti asirski kralj je odšel gor zoper Damask, ga zavzel in njegovo ljudstvo odvedel ujeto v Kir in usmrtil Recína.

10 Ahaz padishah emdi Asuriyening padishahi Tiglat-Pileser bilen körüshkili Demeshqqe bardi we shundaqla Demeshqtiki qurban’gahni kördi. Andin Ahaz padishah shu qurban’gahning resimini, uning barliq yasilish tepsilatlirining layihisini sizip, uni Uriya kahin’gha yetküzdi.

Kralj Aház je odšel k Damasku, da sreča asirskega kralja Tiglát Piléserja in zagledal oltar, ki je bil pri Damasku in kralj Aház je duhovniku Urijáju poslal videz oltarja in njegov vzorec glede na vso njegovo izdelavo.

11 Shuning bilen Uriya kahin Ahaz padishah Demeshqtin ewetken barliq tepsilatlar boyiche bir qurban’gah yasidi. Ahaz padishah Demeshqtin yénip kelmeste, Uriya kahin uni shundaq teyyar qilghanidi.

Duhovnik Urijá je zgradil oltar glede na vse, kar je kralj Aház poslal iz Damaska. Tako ga je duhovnik Urijá naredil, preden je kralj Aház prišel iz Damaska.

12 Padishah Demeshqtin yénip kélip, qurban’gahni körüp, qurban’gahqa bérip, uning üstige qurbanliq sundi;

Ko je kralj prišel iz Damaska, je kralj zagledal oltar. Kralj se je približal oltarju in daroval na njem.

13 u qurban’gahning üstige köydürme qurbanliq we ashliq hediyesini köydürüp, «sharab hediye»sini töküp, «inaqliq qurbanliqi»ning qénini chachti.

Zažgal je svojo žgalno daritev, svojo jedilno daritev, izlil svojo pitno daritev in poškropil kri svojih mirovnih daritev na oltar.

14 Shundaq qilip u Perwerdigarning huzurining aldidiki mis qurban’gahni élip uni Perwerdigarning öyi bilen özining qurban’gahining otturisidin ötküzüp, öz qurban’gahining shimal teripige qoydurdi.

Privedel je tudi bronast oltar, ki je bil pred Gospodom od sprednjega dela hiše, izmed oltarja in Gospodove hiše ter ga postavil na severno stran oltarja.

15 Ahaz padishah Uriya kahin’gha buyruq qilip: Mushu chong qurban’gah üstige etigenlik köydürme qurbanliq bilen kechlik ashliq hediyesini, padishahning köydürme qurbanliqi bilen ashliq hediyesini, hemme yurtning pütün xelqining köydürme qurbanliqi, ashliq hediye we sharab hediyelirini köydürüp sunisen. Köydürme qurbanliqlarning barliq qanliri we bashqa qurbanliqlarning barliq qanlirini ushbu qurbanliqning üstige tökisen. Mis qurban’gah bolsa méning yol sorishim üchün bolsun, dédi.

Kralj Aház je zapovedal duhovniku Urijáju, rekoč: »Na vélikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev, večerno jedilno daritev, kraljevo žgalno daritev, njegovo jedilno daritev z žgalno daritvijo vsega ljudstva dežele in njihovo jedilno daritvijo, njihovimi pitnimi daritvami in nanj poškropi vso kri žgalne daritve in vso kri klavne daritve, bronasti oltar pa mi bo, da z njim poizvedujem.«

16 Shuning bilen Uriya kahin Ahaz padishah buyrughanning hemmisini ada qildi.

Tako je storil duhovnik Urijá, glede na vse, kar je kralj Aház zapovedal.

17 Ahaz padishah das tegliklirige békitilgen taxtaylarni késip ajritip, daslarni teglikliridin éliwetti; u mis «déngiz»ni tégidiki mis uylarning üstidin kötürüp élip, uni tash taxtayliq bir meydan’gha qoydurdi.

Kralj Aház je odsekal robove podstavkov in [okrogel] umivalnik odstranil iz njih. Morje je snel iz bronastih volov, ki so bili pod njim in ga položil na tlak iz kamnov.

18 U Asuriye padishahini razi qilish üchün Perwerdigarning öyige tutishidighan «Shabat künidiki aywanliq yol» bilen padishah tashqiridin kiridighan yolni étiwetti.

Stebrišče za šabat, ki so ga zgradili v hiši in kraljevi vhod zunaj, je zaradi asirskega kralja obrnil od Gospodove hiše.

19 Ahazning bashqa ishliri hem qilghanlirining hemmisi «Yehuda padishahlirining tarix-tezkiriliri» dégen kitabta pütülgen emesmidi?

Torej preostala izmed Aházovih dejanj, ki jih je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

20 Ahaz öz ata-bowiliri arisida uxlidi; u ata-bowilirining arisida «Dawutning shehiri»de depne qilindi; oghli Hezekiya ornida padishah boldi.

Aház je zaspal s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja.