< Lukas 1 >

1 Efter månge hafva tagit sig före att beskrifva de ting, som ibland oss aldravissast äro;
Ker so že mnogi vzeli v roko, da po vrsti uredijo izjavo o teh stvareh, ki se najbolj gotovo verjamejo med nami,
2 Såsom de oss sagt hafva, som af begynnelsen det med sin ögon sågo, och sjelfve en del voro af det de sade;
celo kakor so nam jih izročili [tisti], ki so bili od začetka priče in služabniki besede,
3 Syntes ock mig, sedan jag af begynnelsen all ting granneliga utfrågat hafver, ordenteligen skrifva dig till, min gode Theophile;
se je tudi meni zdelo dobro, od samega začetka imeti popolno razumevanje o vseh stvareh, da tebi, nadvse odlični Teófil, napišem po vrsti,
4 Att du må förfara vissa sanningen om de stycker, der du om undervister äst.
da lahko spoznaš zanesljivost o teh besedah, o katerih si bil poučen.
5 Uti Herodis, Judee Konungs, tid, var en Prest, utaf Abie skifte, benämnd Zacharias; och hans hustru, af Aarons döttrar, benämnd Elisabet.
V dneh Heroda, judejskega kralja, je bil nek duhovnik, imenovan Zaharija, iz Abíjeve skupine, in njegova žena je bila izmed Aronovih hčera in njeno ime je bilo Elizabeta.
6 De voro både rättfärdige för Gud, vandrande i all Herrans bud och stadgar ostraffeliga.
Oba sta bila pravična pred Bogom in sta brez krivde živela po vseh Gospodovih zapovedih in odredbah.
7 Och de hade inga barn; ty Elisabet var ofruktsam, och både voro de framlidne i sin ålder.
Ker je bila Elizabeta jalova nista imela nobenega otroka in oba sta bila zelo zvrhana v letih.
8 Så begaf det sig, då han i sitt skifte skulle hålla sitt Prestaämbete för Gudi,
In pripetilo se je, medtem ko je pred Bogom opravljal duhovniško službo, po vrstnem redu svoje skupine,
9 Efter Presterskapets sed, och det föll på honom, att han skulle upptända rökelse, gick han in i Herrans tempel;
glede na navado duhovniške službe, je bil na njem žreb, da zažge kadilo, ko je odšel v Gospodov tempelj.
10 Och allt folket var utantill, och bad, så länge rökelsen skedde.
Celotna množica ljudi pa je ob času zažiganja kadila zunaj molila.
11 Så syntes honom Herrans Ängel, ståndandes på högra sidon vid rökaltaret.
In prikazal se mu je Gospodov angel, stoječ na desni strani kadilnega oltarja.
12 Och Zacharias vardt förskräckt, då han såg honom, och en räddhåge föll öfver honom.
Ko pa ga je Zaharija zagledal, se je vznemiril in strah ga je spreletel.
13 Så sade Ängelen till honom: Var icke förfärad, Zacharia; ty din bön är hörd, och din hustru Elisabet skall föda dig en son, hvilkens namn du skall kalla Johannes.
Toda angel mu je rekel: »Ne boj se, Zaharija, kajti tvoja molitev je uslišana in tvoja žena Elizabeta ti bo rodila sina in ti boš klical njegovo ime Janez.
14 Och dig skall varda glädje och fröjd; och månge skola fröjdas af hans födelse;
Imel boš radost in veselje in mnogi se bodo veselili ob njegovem rojstvu.
15 Ty han skall varda stor för Herranom; vin och starka drycker skall han icke dricka; och skall straxt i moderlifvet uppfylld varda med den Helga Anda;
Kajti velik bo v Gospodovih očeh in ne bo pil niti vina niti močne pijače in celó od maternice svoje matere bo izpolnjen s Svetim Duhom.
16 Och han skall omvända många af Israels barn till Herran, deras Gud.
In mnoge izmed Izraelovih otrok bo obrnil h Gospodu, njihovemu Bogu.
17 Och han skall gå för honom, med Elie anda och kraft, till att omvända fädernas hjerta till barnen, och de ohöriga till de rättfärdigas snällhet; och göra Herranom ett beredt folk.
Pred njim bo šel z Elijevim duhom in močjo, da obrne srca očetov k otrokom in neposlušne k modrosti pravičnih; da pripravi ljudstvo, pripravljeno za Gospoda.«
18 Då sade Zacharias till Ängelen: Hvaraf skall jag detta veta? Ty jag är gammal, och min hustru är framliden i åldren.
Zaharija je angelu rekel: »Po čem bom to spoznal? Kajti starec sem in moja žena je zelo zvrhana v letih.«
19 Ängelen svarade, och sade till honom: Jag är Gabriel, som står i Guds åsyn, och är utsänd till att tala dig till, och båda dig denna goda tidenden.
Angel mu odgovori in reče: »Jaz sem Gabriel, ki stojim v prisotnosti Boga in poslan sem, da ti govorim in da ti pokažem te vesele novice.
20 Och si, du skall varda mållös, och skall intet kunna tala, intill den dagen, då detta sker; derföre, att du icke trodde minom ordom, hvilke skola fullkomnad varda i sin tid.
Glej, ker nisi verjel mojim besedam, ki se bodo uresničile ob njihovem pravem času, boš postal nem in ne boš mogel govoriti do dne, ko se bodo te besede izpolnile.«
21 Och folket förbidde Zachariam, och förundrade sig, att han så länge dvaldes i templet.
In ljudje so čakali na Zaharija in se čudili, da se je tako dolgo mudil v templju.
22 Men då han utgick, kunde han intet tala med dem; och så förmärkte de, att han hade sett någon syn i templet; och han tecknade dem, och blef mållös.
Ko pa je prišel ven, jim ni mogel spregovoriti, in zaznali so, da je videl v templju videnje, kajti dajal jim je znamenja, ostal pa je brez besed.
23 Och det begaf sig, då hans ämbetsdagar ute voro, gick han hem i sitt hus.
Pripetilo se je, kakor hitro so bili dnevi njegovega služenja dovršeni, da se je odpravil k svoji lastni hiši.
24 Och efter de dagar vardt hans hustru Elisabet hafvandes; och fördolde sig i fem månader, och sade:
Po teh dneh je njegova žena Elizabeta spočela in se pet mesecev skrivala, rekoč:
25 Så hafver nu Herren gjort med mig, i de dagar, då han såg till mig, på det han skulle borttaga min försmädelse ibland menniskorna.
»Tako je Gospod ravnal z menoj v dneh, v katerih je pogledal name, da odvzame mojo grajo izmed ljudi.«
26 Uti sjette månaden vardt Gabriel Ängel utsänd af Gudi, uti en stad i Galileen, benämnd Nazareth;
V šestem mesecu pa je bil od Boga poslan angel Gabriel v galilejsko mesto, imenovano Nazaret,
27 Till en jungfru, som förlofvad var enom man, hvilkens namn var Joseph, af Davids hus; och jungfrunes namn Maria.
k devici, zaročeni z možem, katerega ime je bilo Jožef, iz Davidove hiše; in devici je bilo ime Marija.
28 Och Ängelen kom in till henne, och sade: Hel, full med nåd! Herren är med dig; välsignad du ibland qvinnor.
Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, ti, ki si zelo spoštovana, Gospod je s teboj, blagoslovljena si med ženskami.«
29 Då hon såg honom, vardt hon förfärad af hans tal, och tänkte uppå, hurudana helsning detta var.
Ko pa ga je zagledala, je bila ob njegovem govoru zaskrbljena in v svojih mislih preudarjala, kakšne vrste pozdrav naj bi to bil.
30 Då sade Ängelen till henne: Frukta dig icke, Maria; ty du hafver funnit nåd för Gudi.
Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti pri Bogu si našla naklonjenost.
31 Si, du skall afla i ditt lif, och föda en son, hvilkens Namn du skall kalla JESUS.
Glej, v svoji maternici boš spočela in rodila sina in njegovo ime boš klicala JEZUS.
32 Han skall varda stor, och kallas dens Högstas Son; och Herren Gud skall gifva honom hans faders Davids säte;
Velik bo in imenovan bo Sin Najvišjega; in Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida
33 Och han skall vara en Konung öfver Jacobs hus i evig tid; och på hans rike skall ingen ände vara. (aiōn g165)
in nad Jakobovo hišo bo vladal večno in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« (aiōn g165)
34 Då sade Maria till Ängelen: Huru skall detta tillgå? Ty jag vet af ingen man.
Potem je Marija rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, glede na to, da ne poznam moškega?«
35 Ängelen svarade, och sade till henne: Den Helge Ande skall komma öfver dig, och dens Högstas kraft skall öfverskygga dig; derföre ock det Helga, som af dig födt varder, skall kallas Guds Son.
Angel je odgovoril in ji rekel: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi ta sveta oseba, ki bo rojena od tebe, imenovana Božji Sin.
36 Och si, Elisabet, din fränka, hafver ock aflat en son i sin ålderdom; och detta är sjette månaden åt henne, som hetes vara ofruktsam;
Glej, tvoja sestrična Elizabeta je prav tako v svoji visoki starosti spočela sina, in to je šesti mesec z njo, ki je bila imenovana jalova.
37 Ty för Gud är ingen ting omöjelig.
Kajti z Bogom nič ne bo nemogoče.«
38 Då sade Maria: Si, Herrans tjenarinna; varde mig efter ditt tal. Och Ängelen skiljdes ifrå henne.
Marija je rekla: »Glej, Gospodova pomočnica; naj se mi zgodi glede na tvojo besedo.« In angel je odšel od nje.
39 Uti de dagar stod Maria upp, och gick i bergsbygdena med hast, uti Jude stad;
Marija je v tistih dneh vstala in z naglico odšla v hribovito deželo, v Judovo mesto
40 Och kom uti Zacharie hus, och helsade Elisabet.
in vstopila v Zaharijevo hišo ter pozdravila Elizabeto.
41 Och det begaf sig, då Elisabet hörde Marie helsning, sprang barnet uti hennes lif. Och Elisabet vardt uppfylld med den Helga Anda;
In pripetilo se je, ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, da je dete poskočilo v njeni maternici in Elizabeta je bila izpolnjena s Svetim Duhom
42 Och hon ropade med höga röst, och sade: Välsignad du ibland qvinnor, och välsignad dins lifs frukt.
in zaklicala z močnim glasom ter rekla: »Blagoslovljena si ti med ženskami in blagoslovljen je sad tvoje maternice.
43 Och hvadan kommer mig detta, att mins Herras moder kommer till mig?
Od kod je meni to, da bi prišla k meni mati mojega Gospoda?
44 Si, då rösten af dine helsning kom i min öron, sprang barnet af glädje i mitt lif.
Kajti glej, brž ko je glas tvojega pozdrava zazvenel v mojih ušesih, je dete v moji maternici od radosti poskočilo.
45 Och salig äst du, som trodde; ty all ting varda fullbordad, som dig sagd äro af Herranom.
Blagoslovljena je tista, ki je verovala, kajti izpolnile se bodo te besede, ki so ji bile povedane od Gospoda.«
46 Och Maria sade: Min själ prisar storliga Herran;
Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda
47 Och min ande fröjdar sig i Gudi, minom Frälsare;
in moj duh se veseli v Bogu, mojem Odrešeniku.
48 Ty han hafver sett till sine tjenarinnos ringhet: Si, härefter varda all slägte mig saliga kallande.
Kajti ozrl se je na nizek stan svoje pomočnice, kajti glej, odslej me bodo vsi rodovi imenovali blagoslovljeno.
49 Ty den Mägtige hafver gjort mägtig ting med mig, och hans Namn är heligt;
Kajti tisti, ki je mogočen, mi je storil velike stvari in sveto je njegovo ime.
50 Och hans barmhertighet varar ifrå slägte till slägte, öfver dem som frukta honom.
In njegovo usmiljenje je od roda do roda nad tistimi, ki se ga bojijo.
51 Han hafver bedrifvit magt med sinom arm, och förskingrat dem, som högfärdige äro uti deras hjertas sinne.
S svojim laktom je pokazal moč, ponosne je razgnal v domišljiji njihovih src.
52 De mägtige hafver han satt af sätet, och uppsatt de ringa.
Mogočne je odstranil z njihovih prestolov in povišal te z nizkim položajem.
53 De hungriga hafver han med god ting uppfyllt, och de rika hafver han låtit tomma blifva.
Lačne je napolnil z dobrinami, bogate pa je odpustil prazne.
54 Han hafver upptagit sin tjenare Israel, tänkande på sina barmhertighet;
Pomagal je svojemu služabniku Izraelu, v spomin na svoje usmiljenje,
55 Såsom han sagt hafver till våra fäder, Abraham och hans säd, till evig tid. (aiōn g165)
kakor je govoril našim očetom, Abrahamu in njegovemu semenu na veke.« (aiōn g165)
56 Och Maria blef när henne vid tre månader; och gick så hem i sitt hus igen.
Marija je z njo ostala približno tri mesece in se vrnila v svojo lastno hišo.
57 Så vardt då Elisabet tiden fullbordad att hon skulle föda, och hon födde en son.
Torej prišel je Elizabetin polni čas, ko naj bi rodila; in rodila je sina.
58 Och hennes grannar och fränder fingo höra, att Herren hade gjort stor barmhertighet med henne, och fröjdade sig med henne.
Njeni sosedje in njeni sorodniki so slišali, kako je Gospod nad njo izkazal veliko usmiljenje in veselili so se z njo.
59 Och det begaf sig, på åttonde dagen kommo de till att omskära barnet; och kallade honom, efter hans fader, Zacharias.
Pripetilo pa se je, da so na osmi dan prišli, da obrežejo otroka in poimenovali so ga Zaharija, po imenu njegovega očeta.
60 Då svarade hans moder, och sade: Ingalunda; men han skall heta Johannes.
Njegova mati pa je odgovorila in rekla: »Ne tako, temveč se bo imenoval Janez.«
61 Då sade de till henne: Uti dine slägt är ingen, som hafver det namnet.
Oni pa so ji rekli: »Nikogar v tvojem sorodstvu ni, ki je poimenovan s tem imenom.«
62 Så tecknade de hans fader, hvad han ville kalla honom.
In naredili so znamenja njegovemu očetu, kako bi ga on imenoval.
63 Och han äskade ena taflo, der han uti skref, sägandes: Johannes är hans namn; och alle förundrade sig derpå.
In prosil je za pisalno deščico ter napisal, rekoč: »Njegovo ime je Janez.« In vsi so se čudili.
64 Och straxt öppnades hans mun, och hans tunga; och han talade, lofvandes Gud.
In njegova usta so se takoj odprla in njegov jezik se je sprostil in spregovoril je ter hvalil Boga.
65 Och stor fruktan kom öfver alla deras grannar; och ryktet om allt detta gick ut öfver alla Judiska bergsbygdena.
In strah je prišel na vse, ki so prebivali naokoli njih; in vse te besede so se razglasile naokoli po vsej judejski hriboviti deželi.
66 Och alle de, som det hörde, sattet i sitt hjerta, sägande: Hvad månn varda utaf detta barnet? Ty Herrans hand var med honom.
In vsi, ki so jih slišali, so si jih položili v svoja srca, rekoč: »Kakšne vrste otrok bo to!« In Gospodova roka je bila z njim.
67 Och hans fader Zacharias vardt uppfylld med den Helga Anda, propheterade, och sade:
In njegov oče Zaharija je bil izpolnjen s Svetim Duhom in prerokoval, rekoč:
68 Lofvad vare Herren, Israels Gud; ty han hafver besökt och förlossat sitt folk;
»Blagoslovljen bodi Gospod, Izraelov Bog; kajti obiskal je in odkupil svoje ljudi
69 Och hafver upprättat oss salighetenes horn, uti sins tjenares Davids hus;
in za nas je dvignil rog rešitve duš v hiši svojega služabnika Davida,
70 Såsom han i förtiden talat hafver, genom sina helga Propheters mun; (aiōn g165)
kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov, ki so bili, odkar je svet nastal, (aiōn g165)
71 Att han skulle frälsa oss ifrå våra ovänner, och utur allas deras hand, som hata oss;
da bi bili mi lahko rešeni pred našimi sovražniki in iz roke vseh, ki nas sovražijo,
72 Och bevisa barmhertighet med våra fäder, och minnas på sitt helga Testamente;
da opravi usmiljenje, obljubljeno našim očetom in se spomni svoje svete zaveze,
73 Och på den ed, som han svorit hafver vårom fader Abraham, att gifva oss;
prisege, s katero je prisegel našemu očetu Abrahamu,
74 Att vi, frälste utur våra ovänners hand, måtte honom tjena utan fruktan;
da nam bo zagotovil, da mu bomo osvobojeni iz roke svojih sovražnikov, lahko služili brez strahu,
75 I helighet och rättfärdighet, för honom, i alla våra lifsdagar.
v svetosti in pravičnosti pred njim, vse dni našega življenja.
76 Och du barn skall kallas dens Högstas Prophet; du skall gå för Herranom, till att bereda hans vägar;
Ti pa, otrok, boš imenovan prerok Najvišjega, kajti šel boš pred Gospodov obraz, da pripraviš njegove poti,
77 Och gifva hans folke salighetenes kunskap, till deras synders förlåtelse;
da daš njegovim ljudem spoznanje o rešitvi duš z odpuščanjem njihovih grehov,
78 Genom vår Guds innerliga barmhertighet, genom hvilken uppgången af höjdene hafver oss besökt;
po nežnem usmiljenju našega Boga; po katerem nas je obiskalo svitanje od zgoraj,
79 Till att uppenbaras dem, som sitta i mörkret och dödsens skugga, och styra våra fötter på fridsens väg.
da da svetlobo tem, ki sedijo v temi in v smrtni senci, da vodi naša stopala na pot miru.«
80 Och barnet växte upp, och stärktes i Andanom; och vistades i öknene, till den dagen han skulle framkomma för Israels folk.
Otrok pa je rasel in se krepil v duhu in bil je v puščavah do dneva njegove pojavitve Izraelu.

< Lukas 1 >