< Salmos 102 >

1 Jehová, oye mi oración, y venga mi clamor a ti.
Molitev za ubozega, ko je v stiski in pred Gospoda izliva premišljevanje svoje. Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe.
2 No escondas de mí tu rostro: en el día de mi angustia inclina a mí tu oreja; el día que te invocare, apresúrate a responderme.
Ne skrivaj mi obličja svojega, ko sem v stiski; nagni mi uho svoje, ko kličem; naglo me usliši.
3 Porque mis días se han consumido como humo; y mis huesos son quemados como en hogar.
Ker ginejo kakor dim dnevi moji; in kosti moje se sušé kakor pogorišče.
4 Mi corazón fue herido, y se secó como la yerba; por lo cual me olvidé de comer mi pan.
Zadeto vene kakor trava srce moje, ker pozabljam použivati svojo jed.
5 Por la voz de mi gemido mis huesos se han pegado a mi carne.
Od glasú zdihovanja mojega drži se kost moja mojega mesa.
6 Soy semejante al pelícano del desierto: soy como el búho de las soledades.
Podoben sem pelikanu v puščavi; kakor sova sem v podrtinah.
7 Velo, y soy como el pájaro solitario sobre el tejado.
Vedno sem podoben samotnemu vrabcu na strehi.
8 Cada día me afrentan mis enemigos; los que se enfurecen contra mí, conspiran contra mí.
Ves dan me sramoté sovražniki moji; zoper mene divjajoč prisezajo pri meni.
9 Por lo cual yo como la ceniza a manera de pan; y mi bebida mezclo con lloro,
Ker pepel jem kakor kruh; in pijače svoje mešam z jokom.
10 A causa de tu enojo y de tu ira: porque me alzaste, y me arrojaste.
Zaradi nevolje tvoje in srdite jeze tvoje; ker vzdignil si me in vrgel me na tla.
11 Mis días son como la sombra que se va: y yo como la yerba me he secado.
Dnevi moji so podobni senci, ki se je nagnila; in jaz sem se posušil kakor trava.
12 Mas tú, Jehová, para siempre permanecerás; y tu memoria para generación y generación.
Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj, in spomin tvoj od roda do roda.
13 Tú levantándote habrás misericordia de Sión, porque es tiempo de tener misericordia de ella: porque el plazo es llegado.
Ti bodeš vstal in usmilil se Sijona, ker čas je storiti mu milost, ker prišel je čas določeni,
14 Porque tus siervos amaron sus piedras: y del polvo de ella tuvieron compasión.
Ko se naj hlapci tvoji veselé njegovega kamenja, in milost storé njegovemu prahu;
15 Y temerán las naciones el nombre de Jehová: y todos los reyes de la tierra tu gloria.
Da česté narodi ime Gospodovo, in vsi kralji zemlje čast tvojo.
16 Por cuanto Jehová habrá edificado a Sión; y será visto en su gloria.
Ko bode Gospod zidal Sijon in prikazal se v časti svoji,
17 Habrá mirado a la oración de los solitarios: y no habrá desechado el ruego de ellos.
Ozrl se bode v nazega molitev, in ne bode zametal njih molitve.
18 Escribirse ha esto para la generación postrera: y el pueblo que se criará, alabará a Jehová.
Zapiše se naj to naslednjemu rodu, da ljudstvo poživljeno hvali Gospoda.
19 Porque miró de lo alto de su santuario: Jehová miró desde los cielos a la tierra,
Ker pogledal bode z višave svetosti svoje Gospod, ozrl se z nebés na zemljo.
20 Para oír el gemido de los presos: para soltar a los sentenciados a muerte:
Da usliši jetnika zdihovanje, da oprosti njé, ki se že izdajajo smrti;
21 Porque publiquen en Sión el nombre de Jehová: y su alabanza en Jerusalem,
Da oznanjajo na Sijonu ime Gospodovo, in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
22 Cuando los pueblos se congregaren en uno, y los reinos para servir a Jehová.
Ko se zbirajo ljudstva in kralji čestit Gospoda.
23 El afligió mi fuerza en el camino, acortó mis días.
Pobija sicer na tem poti moči moje, dnî moje krajša,
24 Dije: Dios mío, no me cortes en el medio de mis días; por generación de generaciones son tus años.
Ali govorim: Bog moj mogočni, ne vzemi me v sredi mojih dnî; skozi vse rodove so dnevi tvoji,
25 Tú fundaste la tierra antiguamente, y los cielos son obra de tus manos.
Predno si ustanovil zemljo, in so bila nebesa delo tvojih rok;
26 Ellos perecerán, y tú permanecerás; y todos ellos como un vestido se envejecerán, como una ropa de vestir los mudarás, y serán mudados:
Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara se kakor oblačilo; kakor obleko jih izpremeniš in izpremené se.
27 Mas tú, el mismo, y tus años no se acabarán.
Ti pa si isti, in let tvojih ni konca.
28 Los hijos de tus siervos habitarán, y su simiente será afirmada delante de ti.
Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali, in njih seme se utrdi pred teboj.

< Salmos 102 >