Rimljanom 7

1 Ne veste li, bratje, (tistim namreč, kteri postavo poznajo, govorim, ) da postava gospoduje nad človekom, kolikor časa živi?

2 Kajti omožena žena je s postavo privezana na moža, dokler on živi; če jej pa umre, odvezana je od moža.

3 Za to se bo torej prešestnica imenovala, če, dokler nje mož živi, postane žena drugega moža; če pa mož umre, prosta je od postave, da ne bo prešestnica, če postane žena drugega moža.

4 Tako, bratje moji, ste tudi vi umrli postavi po telesu Kristusovem, da postanete drugega, tistega, kteri je iz mrtvih vstal, da sad obrodimo Bogu.

5 Kajti ko smo bili v mesu, delale so v naših udih grešne strasti zbujene po postavi, da smrti sad obrodé.

6 Sedaj smo se pa rešili postave, ko je odmrlo to, v čemer smo bili držani tako, da služimo v novosti duha in ne v starini črke.

7 Kaj torej porečemo? postava je greh? Bog ne daj! Ali greha nisem spoznal razen s postavo, kajti za poželenje bi ne bil vedel, ko bi postava ne govorila; "Ne poželi."

8 Ko je pa priložnost dobil greh po zapovedi, napravil je v meni vsako poželenje; kajti greh brez postave je bil mrtev.

9 A jaz sem živel brez postave nekdaj, ko je pa zapoved prišla, oživel je greh,

10 A jaz sem umrl in našlo se je, da mi je ta zapoved, ktera je bila za življenje, za smrt.

11 Kajti greh, dobivši priložnost z zapovedjo, ukanil me je in ž njo umoril.

12 Tako je postava sveta in zapoved sveta in pravična in dobra.

13 Dobro je torej meni postalo smrt? Bog ne daj! Nego greh, da se pokaže greh, pripravljajoč mi z dobrim smrt, da postane črez mero grešen greh po zapovedi.

14 Kajti vemo, da je postava duhovna, a jaz sem mesen, suženj pod oblastjo greha.

15 Ker kar delam, ne umejem, kajti kar hočem, tega ne delam, nego kar sovražim, to delam.

16 Če pa to delam, kar ne čem, pritrjam postavi, da je dobra.

17 Sedaj pa uže nič več jaz ne delam tega, nego v meni prebivajoči greh.

18 Kajti vem, da ne prebiva v meni, (to je v mojem mesu, ) dobro, ker hoteti, to je pri meni, ali do konca doganjati dobro, tega ne nahajam.

19 Kajti dobro, kar hočem, ne delam, nego hudo, kar ne čem, delam.

20 Če pa to delam, kar ne čem jaz, nič več jaz tega ne delam, nego v meni prebivajoči greh.

21 Nahajam torej postavo, kedar hočem dobro delati, da se me hudo drži.

22 Kajti veselim se postavi Božjej po notranjem človeku;

23 Ali vidim drugo postavo v svojih udih, ktera se ustavlja postavi uma mojega in me zavjema z grešno postavo, ktera je v mojih udih.

24 Jaz nesrečni človek! kdo me bo otel iz telesa te smrti?

25 Zahvaljujem se Bogu po Jezusu Kristusu Gospodu našem. Tako torej sam jaz z duhom služim postavi Božjej, a z mesom postavi greha.