Rimljanom 11
1 Pravim torej: Jeli Bog zavrgel, ljudstvo svoje? Bog ne daj! kajti tudi jaz sem Izraelec, iz semena Abrahamovega, iz rodu Benjaminovega.
Dadꞌi au ae utane taꞌo ia: mbei ma hei duꞌa mae, “Huu atahori Israꞌel ra nda nau rena Lamatualain sa, naeni de Ana nda simbo se sa.” Taꞌo naa, do? Hokoꞌ! Te au ia mia se boe! Au ia, mia leo Benyamin. Benyamin aman, Yakob. Eni baꞌin, Isak. Isak aman, Abraham, mana dadꞌi basa atahori Israꞌel ra bei-baꞌi nara.
2 Ni zavrgel Bog ljudstva svojega, kterega je najprej spoznal. Jeli ne veste, kaj pravi za Elija pismo? kakor se toži Bogu na Izraela govoreč:
Lamatualain nda parna fo nae nda simbo Eni atahori nara sa. Sira ia ra, Ana nahine memaꞌ se eniꞌ a mia lele uluꞌ a. Hei feꞌe misinedꞌa, saa fo nenesuraꞌ sia Lamatuaꞌ Susura Meumaren soꞌal baꞌi Elia, to? Ana unggu-remu Lamatuaꞌ soꞌal atahori Israꞌel ra, boe ma ana noꞌe fo Lamatuaꞌ fee se huku-dokiꞌ,
3 "Gospod, preroke tvoje so poubili in oltare tvoje so razkopali, in jaz sem ostal sam in iščejo dušo mojo."
nae, “Lamatuaꞌ! Atahori ia ra tao risa mana ola-olaꞌ ra, fo Lamatuaꞌ haitua nemaꞌ ra. Ara o ofe lenggu-bara hendi mei tutunu-hohotuꞌ a, sia mamanaꞌ fo atahori beꞌutee neu Lamatuaꞌ. Mia basa Lamatuaꞌ mana ola-ola nara, akaꞌ au mesaꞌ nggo feꞌe masodꞌaꞌ. Te ara o sangga dalaꞌ fai, fo rae tao risa au!”
4 Ali kaj pravi njemu Božji odgovor? "Pustil sem sebi sedem tisoč mož, kteri niso pripognili kolena pred Baalom."
Te Lamatuaꞌ nataa nae, taꞌo ia: “Oꞌolam naa, sala! Huu Au atahori nggara mana beꞌutee neu Au, feꞌe hambu atahori rifon hitu. Ara raꞌatataaꞌ rahereꞌ, ma nda songgo-tanggu Baꞌal sa!”
5 Tako je torej tudi v sedanjem času ostanek po izbiri milosti.
Aleꞌ ia onaꞌ naa boe. Te nda basa atahori Yahudi ra hiruꞌ rasadꞌea Lamatualain sa. Feꞌe hela atahori ruma mia hita e fo Lamatuaꞌ pili nala, nae fee masoi-masodꞌaꞌ, huu Ana nae natudꞌu rala malolen neu nggita, nda huu hita tao dꞌala maloleꞌ sa! Te mete ma Ana musi pili nala hita huu hita tao maloleꞌ, naa sosoan nae, Ana nda bisa naꞌetuꞌ fo nae natudꞌu, do nda natudꞌu, rala malolen neu nggita sa. Mete ma taꞌo naa, naa naran nda ‘natudꞌu Rala malolen sa’ ena.
6 Če pa iz milosti, ni več iz del, kajti bi milost več ne bila milost; a če iz del, več ni milost, kajti bi delo več ne bilo delo.
7 Kaj torej? Česar je iskal Izrael, tega ni dobil, a izbira je dobila, drugi pa so bili zaslepljeni,
Dadꞌi neu mateꞌen, taꞌo ia: atahori Yahudi hetar sangga-sanggaꞌ fo Lamatualain natudꞌu Rala malolen neu se, naa fo sira bisa maloleꞌ baliꞌ ro E. Te nda nau hambu sa, huu rala nara manggateeꞌ seli de nda nau rena E sa. Te ruma hambu. Sira ia ra, Lamatuaꞌ pili nala memaꞌ ena.
8 (Kakor je pisano: "Dal jim je Bog duha brljavega, oči, da ne vidijo, in ušesa, da ne slišijo, ) noter do današnjega dné.
Sia Lamatuaꞌ Susura Meumaren nenesuraꞌ soꞌal manalangga fatuꞌ naa ra oi, “Lamatuaꞌ fee se, mataꞌ nda mana rita sa, ndikiꞌ nda mana rena sa, ma dudꞌuꞌa mbakat nda mana dꞌua rahine sa. De ara nda rahine bee tebꞌe sa boe, losa leleꞌ ia.”
9 In David pravi: "Postane naj jim njih miza za zanjko in za lov, in za pohujšanje in za povračilo;
Mane Daud o sura sia Susura Meumareꞌ a soꞌal nusaꞌ Yahudi ra nae, “Hela neu fo ara feta-dote sia sira mei hehelin, ma duꞌa rae basaꞌ e malole ena, te feta-dꞌote nara teꞌe-sii baliꞌ se, huu sira ue-tatao maꞌahulun. Ma hata-heto nara mana tao se raꞌatunu.
10 Potamné naj njih oči, da ne vidijo, in njih hrbet čisto upogni."
Hela neu fo mata nara maꞌahatu, fo afiꞌ rita saa-saa boe! Hela neu fo lemba-rasaa mamabꞌeraꞌ rakandooꞌ a fo nggarasa rui nara bau rukutele!”
11 Pravim torej: Jeli so se spotaknili, da padejo? Bog ne daj! nego od njih pregrehe je zveličanje za pogane, da bi jih na posnemanje razdražili.
Dadꞌi au ae utane taꞌo ia: taꞌo bee de atahori Yahudi ra raꞌatunu? Ara tudꞌa ena, do? Hokoꞌ! Te huu ara nda nau rena Lamatualain sa, ma nda nau ramahere neu Kristus sa, naa mana soi dalaꞌ fee atahori nda Yahudi ra sa fo hambu masoi-masodꞌaꞌ mia sala-kilu nara. No Eni tataon naa, Lamatuaꞌ nau fo atahori Yahudi ra horombala, fo ara tungga baliꞌ Eni fai.
12 Če je pa njih pregreha bogastvo za svet in njih izguba bogastvo za pogane, koliko bolje njih polnost!
Manggareloꞌ ena, atahori Yahudi ra ralena-langga ndoo-tetuꞌ a. Naeni de atahori feaꞌ mia ndule raefafoꞌ ia bisa ramedꞌa Lamatuaꞌ rala malolen boe. De atahori Yahudi ra, runggi monaeꞌ. Te naa tao atahori nda Yahudi ra sa onton monaeꞌ. Naa. Dꞌodꞌoo, mete ma basa atahori Yahudi ra malole baliꞌ ro Lamatuaꞌ, na, naa malole lenaꞌ fai!
13 Kajti vam poganom govorim, in dokler sem jaz apostelj poganov, hvalim svojo službo,
Dadꞌi! Au ae ufadꞌe hei atahori nda Yahudi ra sa, taꞌo ia: Lamatuaꞌ denu au fo eti ufadꞌe nggi soꞌal Eni Hara-lii Malolen. Naeni de au manggate ulalao ue-tataos fo malolen seli ia.
14 Ne bi li kako na posnemanje razdražil svoje meso in zveličal ktere izmed njih;
Te mete ma au ulalao ue-tataos ia no maloleꞌ, seꞌu te au tao atahori Yahudi nggara horombala, losa sira ruma hambu masoi-masodꞌaꞌ mia sala-kilu nara.
15 Ker če je njih zavrženje sprava sveta, kaj bi bilo sprejetje, če ne življenje iz mrtvih?
Leleꞌ Lamatuaꞌ nda simbo Eni atahori Yahudi nara sa, naa soi dalaꞌ fo atahori feaꞌ ra hambu kakaꞌeꞌ fo ara bisa masoꞌ dadꞌi Lamatuaꞌ atahorin. Te dei fo, mete ma ara dame baliꞌ ro Lamatuaꞌ, naa malolen seli. Huu naa onaꞌ sira rasodꞌa baliꞌ mia mamate nara ena!
16 Če je pa prvina sveta, tudi je testo, in če je korenina sveta, tudi so veje.
Haꞌi conto mia atahori rae tao roti. Mete ma ana haꞌi nala tarigu mbei fo fee neu Lamatuaꞌ, dei fo basa roti naa ra dadꞌi Eni enan mana meumareꞌ. Ma mete ma atahori fee Lamatuaꞌ hau sa okan esa dadꞌi bꞌoa uluꞌ, dei fo hau naa lalaꞌen dadꞌi Lamatuaꞌ enan mana meumareꞌ.
17 Če so se pa nektere veje odlomile, a ti, ker si bil divja olika, vcepil si se na nje in postal sodeležnik olikove korenine in tolšče,
Au ae uꞌusasamaꞌ nusa Yahudi no hau huu saitun esa mana mori sia osi. Lamatualain tati hendi hau naa dꞌanan ruma ena. Te hei atahori nda Yahudi ra sa, onaꞌ saitun fui. Basa ma, Lamatuaꞌ tati nala dꞌana mara ruma de tute naꞌabꞌue neu hau huuꞌ mana sia osi rala. No taꞌo naa, dꞌanaꞌ mia hau huuꞌ mana sia deaꞌ a, simbo nala masodꞌaꞌ mia hau huuꞌ mana sia ralaꞌ a. Naa onaꞌ hei atahori nda Yahudi ra sa, simbo mala Lamatuaꞌ rala malolen, fo Ana nae fee neu atahori Yahudi nara.
18 Ne hvali se z vejami; če pa hvališ, ne nosiš ti korenine, nego korenina tebe.
Te besa-bꞌesa, o! Afi koao, fo duꞌa mae hei mana mia deaꞌ naa malole lenaꞌ dꞌanaꞌ fo Lamatuaꞌ tati hendiꞌ ra! Mete ma mae soꞌu-soꞌu aom, afi liliiꞌ, te ho dꞌanaꞌ esa a! Ho nda mana tao maꞌadere hau huuꞌ naa sa. Te okan mana tao hau huuꞌ a maꞌadꞌere!
19 Porečeš torej: Odlomile so se veje, da bi se jaz vcepil.
Mbei ma ho mae, “Lamatuaꞌ tati hendi dꞌanaꞌ esa mia hau huuꞌ mana mori sia osin rala, fo Ana bisa tute baliꞌ au sia naa, fo nggati dꞌana mbaraaꞌ a.”
20 Dobro, za voljo nevere so se odlomile, ti pa z vero stojiš. Ne prevzetuj, nego boj se.
Naa tebꞌe. Te afiꞌ liliiꞌ mae, Lamatuaꞌ tati hendi dꞌanaꞌ naa ra ena, huu ara nda ramahere Kristus sa. Ma ho nggati se, huu mumuhere neu E. Dadꞌi afiꞌ koao! Malole lenaꞌ, ho besa-bꞌesa, ma afiꞌ mataꞌ-mataꞌ!
21 Ker če Bog naravnim vejam ni prizanesel, da tudi tebi kako ne prizanese.
Huu atahori Yahudi ra, onaꞌ dꞌana matetuꞌ mana mori naꞌahuluꞌ. Te huu Lamatuaꞌ nda hela se raꞌatataaꞌ dooꞌ sia naa sa. De mete ma nda mumuhere mukundoo neu E sa, afiꞌ mumuhena mae Ana nau hela nggo muꞌutataaꞌ sia naa!
22 Glej torej dobroto in ostrost Božjo: nad temi, kteri so padli, ostrost, a nad teboj dobroto, če ostaneš v dobroti; če ne, tudi ti boš posekan.
Dadꞌi hei musi duꞌa malolole dei. Lamatuaꞌ naꞌena rala maloleꞌ. Te Ana o nahine fee huku-dꞌoki mamabꞌeraꞌ boe. Dei fo Ana huku-doki atahori mana tudꞌaꞌ ra, mana nda maloleꞌ ro E sa. Te soaꞌ neu atahori nda Yahudi ra sa, Lamatuaꞌ natudꞌu rala malolen neu nggi, sadꞌi hei dadꞌi esa mikindoo mo E, ma hela neu fo Ana tao maloleꞌ fee nggi. Te mete ma hei nda hela neu fo Ana tao taꞌo naa sa, Ana o nau tati hendi nggi mia Eni hau huun.
23 A oni, če ne ostanejo v neveri, vcepili se bodo, kajti Bog je mogoč zopet jih vcepiti.
Atahori Yahudi ra o onaꞌ naa boe. Mete ma ara doaꞌ, fo ramahere neu Kristus, dei fo Lamatuaꞌ nau tute baliꞌ se reu hau huu matetuꞌ naa. Huu Ana naꞌena koasa fo tao taꞌo naa!
24 Kajti če si ti odsekan od olike po naravi divje in si se vcepil proti naravi na pravo oliko, koliko bolje ti le, kteri se bodo vcepili na lastno oliko?
Te hei nda atahori Yahudi ra sa, onaꞌ dꞌanaꞌ mia saitun fui fo feꞌesaꞌan mana mori leli sia osi a deaꞌ. Te Lamatuaꞌ tengga nala baliꞌ nggi de Ana tute neu hau saitun maloleꞌ, fo Ana sela sia osin, naa fo hau huu fui a mesaꞌ ne fea, ma hau huuꞌ mana sia osi a mesaꞌ ne fea. Te mete ma atahori nda Yahudi sa bisa dadꞌi onaꞌ na ena, saa fo atahori Yahudi fai. Naa bisa lenaꞌ fai, mete ma Lamatuaꞌ tute baliꞌ se neu sira hau huu inen.
25 Kajti ne čem, da bi vi, bratje, ne vedeli skrivnosti, (da bi ne bili sami v sebi razumni, ) da je trdokornost Izraela deloma zadela, dokler ne vnide polnost poganov.
Toronooꞌ mana sia Roma re! Hei musi mihine dalaꞌ ia fo feꞌesaꞌan feꞌe maꞌafuniꞌ. Huu mete ma hei mihine ena, ama afiꞌ koao, duꞌa mae, hei mahineꞌ. Te taꞌo ia: aleꞌ ia, atahori Yahudi ra rala nara manggateeꞌ, ma nda nau ramahere Kristus sa. Te ara nda onaꞌ naa rakandooꞌ a sa. De mete ma basa atahori nda Yahudi ra sa fo Lamatuaꞌ tengga nalaꞌ ra ramahere Kristus ena, dei fo atahori Yahudi ra o ramahere Kristus boe.
26 In tako se bo zveličal ves Izrael, kakor je pisano: "Prišel bo iz Siona rešitelj in odvrnil nepobožnost od Jakoba;
Dadꞌi mete ma fain losa ena, dei fo Lamatuaꞌ fee masoi-masodꞌaꞌ neu basa atahori Yahudi mia sala-kilu nara. Naa onaꞌ mana nenesuraꞌ sia Susura Meumareꞌ a oi, “Dei fo Atahori esa nema, mana fee nggita tasodꞌa mia sosoeꞌ a. Ana nema mia lete Sion, sia kota Yerusalem. Dei fo Eni mana tao Yakob tititi-nonosi nara dꞌoaꞌ. Huu ara rasodꞌa nda taoafiꞌ neu Au sa, ara o hiruꞌ rasadꞌea Au dꞌala masodꞌa ndoo-tetu ngga ena.
27 In to jim je od mene zaveza, kedar odvzamem njih grehe."
Au ae fee ambon neu sala-kilu nara. Huu Au helu-fuli basa o se taꞌo naa ena.”
28 Poleg evangelja so sicer sovražniki za voljo vas, a poleg izbire so ljubljenci za voljo očetov.
Leleꞌ atahori Yahudi ra rena Kristus Hara-lii Malolen, ara tao ao nara onaꞌ musu mana labꞌan E. No taꞌo naa, ara fee hei atahori nda Yahudi ra sa hambu kakaꞌeꞌ! Mae taꞌo naa o, Lamatuaꞌ feꞌe sue se, huu Ana sue bei-baꞌi nara, ma tengga nala se dadꞌi atahori nara ena.
29 Kajti brez kesanja so darovi in klicanje Božje,
Huu mete ma Lamatuaꞌ fee saa esa ena, Ana nda lea nala baliꞌ sa. Ma mete ma Ana noꞌe nala atahori nae, “Wae! Ima, tungga Au! Ima dadꞌi Au atahori ngga leo!” Ana nda oi hendi se sa ena.
30 Ker kakor tudi vi nekdaj niste verjeli Bogu, a sedaj ste usmiljenje dobili po njih neveri;
Feꞌesaꞌan, hei atahori nda Yahudi ra sa nda nau rena Lamatuaꞌ sa. Te ia naa, hei mana simbo Lamatuaꞌ susuen, huu atahori Yahudi ra mana nda nau rena E sa.
31 Tako tudi ti sedaj niso verjeli, po vašem usmiljenji da bi tudi oni usmiljenje dobili.
Dadꞌi aleꞌ ia, sira, mana nda nau tao tungga Lamatuaꞌ hihii-nanaun sa. Naeni de Lamatuaꞌ feꞌe nau natudꞌu susuen neu nggi. Ma dei fo Ana nau kasian se boe.
Aleꞌ ia, Lamatuaꞌ mete atahori Yahudi ra onaꞌ atahori nda Yahudi ra sa boe. Huu basa se nda nau tao tungga hihii-nanaun sa, onaꞌ ara neneronggaꞌ ma nda ritaꞌ rae dea reu taꞌo bee sa boe. Ana hela taꞌo naa, fo Ana nae natudꞌu susuen neu basa atahori ra. (eleēsē g1653)
33 O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega! kako neizvedljive so njegove sodbe in kako nezasledljive njegove poti!
Lamatualain mahinen seli! Ma Ana pake mahinen fo taoꞌ a maloleꞌ ra. Nda hambu atahori bisa rahine E no matetuꞌ sa. Nda hambu atahori rahine no matetuꞌ soꞌal Ana naꞌetuꞌ dedꞌeat sa. Nda hambu atahori esa o nahine boe sa, taꞌo bee fo Lamatuaꞌ tao dalaꞌ esa.
34 Kajti: "kdo je spoznal misel Gospodovo?"
Nda hambu atahori rahine no matetuꞌ hita Lamatuan dudꞌuꞌan sa. Nda hambu esa bisa fee nenoriꞌ neu E sa.
35 Ali: "kdo je bil njemu svetovalec?" Ali: "kdo je njemu naprej dal, ter mu se bo nazaj dajalo?"
Nda hambu atahori bisa fee hieꞌ saa esa neu Lamatuaꞌ sa. Nda hambu atahori bisa raꞌasusuuꞌ Lamatuaꞌ fo Ana bala-bꞌae baliꞌ se!
