Psalmi 31

1 Načelniku godbe, psalm Davidov. K tebi, Gospod, pribegam, naj se ne osramotim vekomaj; s pravico svojo osvobodi me.

2 Nagni mi uho svoje, hitro me reši; močna skala mi bodi, trden grad, da se rešim.

3 Ker skala moja si in trdnjava moja, torej zavoljo imena svojega vodi me in spremljaj me.

4 Izpelji me iz mreže, katero so skrili zoper mene: ker ti si moja moč.

5 V roko tvojo izročam svoj duh; otél si me, Gospod, Bog mogočni, resnični.

6 Sovražim nje, ki česté ničemurnosti prazne; ker jaz zaupam v Gospoda,

7 Da se bodem radoval in veselil dobrote tvoje, ko se bodeš ozrl v siromaštvo moje, spoznal duše moje stiske,

8 In ne izdal me sovražniku v roko, na široko postavil noge moje.

9 Milost mi stórí, Gospod, ker v stiski sem; od žalovanja hira oko moje, duša moja in telo moje.

10 Ker od žalosti peša življenje moje in leta moja od zdihovanja; od kazni krivice, katero trpim, hira krepost moja; in kosti moje ginejo.

11 Pri vseh sovražnikih svojih sem v sramoto, in pri sosedih svojih jako, in strah znancem svojim; zagledavši me zunaj bežé od mene.

12 V pozabljenje me zagrebava srce, kakor mrtvega; jaz sem kakor orodje potrto.

13 Ker zasramovanje čujem od mnogih, strah okrog in okrog; posvetujoč se vkup zoper mene mislijo, kako bi prestregli dušo mojo.

14 Jaz pa v té zaupam, Gospod, govoreč: Bog si moj;

15 V rokah tvojih so časi moji; potegni me iz rok sovražnikov mojih in njih, ki me preganjajo.

16 Daj, da sveti obličje tvoje nad tvojim hlapcem; reši me po milosti svoji.

17 Gospod, naj se ne osramotim, ker te kličem; osramoté se naj krivični, pogubé se v grob. (Sheol h7585)

18 Neme naj postanejo ustne lažnjive, katere govoré zoper pravičnega trdó, z napuhom in zaničevanjem.

19 Kako obila je dobrota tvoja, katero hraniš njim, ki te česté; izkazuješ njim, ki pribegajo k tebi pred sinovi človeškimi!

20 Skrivaš jih v skrivališči pričujočnosti svoje pred móž napuhom; skrivaš jih v koči pred prepirom jezikov.

21 Blagoslovljen Gospod, ker mi izkazuje čudovito milost svojo; stavi me kakor v trdno mesto.

22 Jaz sem bil sicer rekel v naglici svoji; Iztrebljen sem izpred tvojih oči; vendar si slišal molitev mojih glas, ko semi vpil k tebi.

23 Ljubite Gospoda vsi, katerim izkazuje dobroto; Gospoda, ki varuje zveste, in povrača preobilno, dela reči veličastne.

24 Potolažite se, in pokrepčal bode srce vaše, vsi, ki upate v Gospoda.