< Psalmi 106 >

1 Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova.
ALLELUIA. Celebrate il Signore; perciocchè [egli è] buono; Perciocchè la sua benignità [è] in eterno.
2 Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo?
Chi potrà raccontar le potenze del Signore? [Chi] potrà pubblicar tutta la sua lode?
3 O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas!
Beati coloro che osservano la dirittura, Che fanno ciò ch'è giusto in ogni tempo.
4 Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo.
Ricordati di me, o Signore, Secondo la [tua] benevolenza verso il tuo popolo; Visitami colla tua salute;
5 Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam.
Acciocchè io vegga il bene de' tuoi eletti, [E] mi rallegri dell'allegrezza della tua gente, [E] mi glorii colla tua eredità.
6 Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno.
Noi, e i nostri padri, abbiam peccato, Abbiamo operato iniquamente ed empiamente.
7 Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito.
I nostri padri in Egitto non considerarono le tue maraviglie, Non si ricordarono della grandezza delle tue benignità; E si ribellarono presso al mare, nel Mar rosso.
8 Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.
Ma pure [il Signore] li salvò per l'amor del suo Nome, Per far nota la sua potenza;
9 Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo.
E sgridò il Mar rosso, ed esso si seccò; E li fece camminar per gli abissi, come [per] un deserto.
10 Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke.
E li salvò di man di coloro che li odiavano, E li riscosse di man del nemico.
11 Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal.
E le acque copersero i lor nemici; E non ne scampò pure uno
12 Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo,
Allora credettero alle sue parole; Cantarono la sua lode.
13 Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega.
[Ma] presto dimenticarono le sue opere; Non aspettarono il suo consiglio;
14 Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti.
E si accessero di cupidigia nel deserto; E tentarono Iddio nella solitudine.
15 Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje.
Ed egli diede loro ciò che chiedevano; Ma mandò la magrezza nelle lor persone.
16 Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu,
Oltre a ciò furono mossi d'invidia contro a Mosè, nel campo; [E] contro ad Aaronne, il Santo del Signore.
17 Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo.
La terra si aperse, e tranghiottì Datan, E coperse il seguito di Abiram.
18 In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične.
E il fuoco arse la lor raunanza; La fiamma divampò gli empi.
19 Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi.
Fecero un vitello in Horeb, E adorarono una statua di getto;
20 In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé,
E mutarono la lor gloria In una somiglianza di bue che mangia l'erba.
21 Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu,
Dimenticarono Iddio, lor Salvatore, Il quale aveva fatte cose grandi in Egitto;
22 Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji.
Cose maravigliose nel paese di Cam, Tremende al Mar rosso.
23 Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi.
Onde egli disse di sterminarli; Se non che Mosè, suo eletto, si presentò alla rottura davanti a lui, Per istornar l'ira sua che non distruggesse.
24 Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.
Disdegnarono ancora il paese desiderabile; Non credettero alla sua parola.
25 In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega.
E mormorarono ne' lor tabernacoli; Non attesero alla voce del Signore.
26 Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi.
Onde egli alzò loro la mano, Che li farebbe cader nel deserto;
27 In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah.
E che farebbe cader la lor progenie fra le genti, E che li dispergerebbe per li paesi.
28 Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve.
Oltre a ciò si congiunsero con Baal-peor, E mangiarono de' sacrificii de' morti;
29 Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga.
E dispettarono [Iddio] co' lor fatti, Onde la piaga si avventò a loro.
30 Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga;
Ma Finees si feve avanti, e fece giudicio; E la piaga fu arrestata.
31 Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj.
E ciò gli fu reputato per giustizia, Per ogni età, in perpetuo.
32 Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih.
Provocarono ancora [il Signore] ad ira presso alla acque di Meriba, Ed avvenne del male a Mosè per loro.
33 Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje:
Perciocchè inasprirono il suo spirito; Onde egli parlò disavvedutamente colle sue labbra.
34 Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod;
Essi non distrussero i popoli, Che il Signore aveva lor detto;
35 Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél.
Anzi si mescolarono fra le genti, Ed impararono le loro opere;
36 In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko.
E servirono a' loro idoli, E quelli furono loro per laccio;
37 Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom;
E sacrificarono i lor figluoli. E le lor figliuole a' demoni;
38 In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami.
E sparsero il sangue innocente, Il sangue de' lor figliuoli e delle lor figliuole, I quali sacrificarono agl'idoli di Canaan; E il paese fu contaminato di sangue.
39 In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi.
Ed essi si contaminarono per le loro opere, E fornicarono per li lor fatti.
40 Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest,
Onde l'ira del Signore si accese contro al suo popolo, Ed egli abbominò la sua eredità;
41 Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci,
E li diede in man delle genti; E quelli che li odiavano signoreggiarono sopra loro.
42 In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko.
E i lor nemici li oppressarono; Ed essi furono abbassati sotto alla lor mano.
43 Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje.
Egli li riscosse molte volte; Ma essi lo dispettarono co' lor consigli, Onde furono abbattuti per la loro iniquità.
44 Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje.
E pure egli ha riguardato, quando [sono stati] in distretta; Quando ha udito il lor grido;
45 In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih;
E si è ricordato inverso loro del suo patto, E si è pentito, secondo la grandezza delle sue benignità.
46 Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli.
Ed ha renduti loro pietosi Tutti quelli che li avevano menati in cattività.
47 Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji,
Salvaci, o Signore Iddio nostro, E raccoglici d'infra le genti; Acciocchè celebriamo il Nome della tua santità, [E] ci gloriamo nella tua lode.
48 Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!
Benedetto [sia] il Signore Iddio d'Israele di secolo in secolo. Or dica tutto il popolo: Amen. Alleluia.

< Psalmi 106 >