< Matej 21 >
1 In ko se približajo Jeruzalemu, in pridejo v Betfago k Oljskej gori, tedaj pošlje Jezus dva učenca,
2 In reče jima: Pojdita v vas, ki vama je nasproti; in precej bosta našla oslico privezano, in žrebe ž njo: odvežita ji, in pripeljita k meni.
3 In če vama kdo kaj reče, porečeta: Gospod ji potrebuje; in precej ji bo poslal.
4 Vse to se je pa zgodilo, da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kteri pravi;
5 "Recite Sionskej hčeri: Glej, kralj tvoj gre k tebi, krotek, in sedí na oslici in žrebetu sinu oslice pod jarmom."
6 Učenca pa odideta in storita, kakor jima je Jezus ukazal.
7 In pripeljeta oslico in žrebe, ter položé na nji oblačila svoja in ga posadé na nji.
8 Mnogo ljudstva pa pogrne oblačila svoja po poti; a drugi so sekali veje z dreves, ter jih stlali po poti.
9 A ljudstvo, ktero je šlo pred njim in za njim, vpilo je, govoreč: Hosana sinu Davidovemu! Blagoslovljen, kteri gre v imenu Gospodovem! Hosana na višavah!
10 In ko vnide v Jeruzalem, zgane se vse mesto, govoreč: Kdo je ta?
11 Ljudstvo je pa pravilo: Ta je prerok Jezus, iz Nazareta Galilejskega.
12 In Jezus vnide v tempelj Božji, in izžene vse, kteri so v tempeljnu prodajali in kupovali, in prevrne mize menjalcem, in klopí tistim, kteri so prodajali golobe.
13 In reče jim: Pisano je: "Dom moj se imenuje dom molitve;" a vi ste naredili iž njega "jamo razbojniško."
14 Pa pristopijo k njemu v tempeljnu slepci in hromi; in uzdravi jih.
15 Ko pa vidijo véliki duhovni in pismarji čudeže, ktere storí, in otroke, da vpijejo v tempeljnu, in govoré: Hosana sinu Davidovemu! razjezé se.
16 In rekó mu: Slišiš li, kaj ti pravijo? Jezus jim pa reče: Dà! Niste li nikoli brali: "Iz ust nedoraslih in dojencev napravil si hvalo?"
17 Ter jih pustí in odide iz mesta v Betanijo, in tu prenoči.
18 Zjutraj pa, vračajoč se v mesto, postane lačen.
19 In ugledavši kraj poti eno smokvo, pride k njej, in ničesar ne najde na njej, razen samo listje; in reče jej: Nikoli več naj ne bo na tebi sadú na vekomaj! In usahnila je smokva precej. (aiōn )
20 In videvši to učenci, začudijo se, govoreč: Kako precej je usahnila smokva!
21 Jezus pa odgovorí in jim reče: Resnično vam pravim: Če imate vero in ne dvomite, ne boste storili tega samo smokvi, nego če tudi rečete tej gori: Vzdigni se, in vrzi se v morje! zgodilo se bo.
22 In vse, karkoli v molitvi prosite, če verujete, boste prejeli.
23 In ko je prišel v tempelj in je učil, pristopijo k njemu véliki duhovni in ljudski pismarji, govoreč: S kakošno oblastjo delaš to? in kdo ti je dal to oblast?
24 Jezus pa odgovorí in jim reče: Vprašal vas bom tudi jaz eno besedo; in če mi jo poveste, povedal bom tudi jaz vam, s kakošno oblastjo to delam.
25 Odkod je bil krst Janezov? z neba, ali od ljudî?
26 Oni so pa sami s seboj premišljevali, govoreč: Če rečemo: Z neba, poreče nam: Za kaj mu torej niste verovali? Če pa rečemo: Od ljudî, bojimo se ljudstva; kajti vsi imajo Janeza za preroka.
27 Ter odgovoré Jezusu in rekó: Ne vémo. Tudi on jim reče: Tudi jaz vam ne povem, s kakošno oblastjo to delam.
28 Kaj se vam pa zdí? Imel je človek dva sina. In pristopivši k prvemu, reče: Sin, pojdi, delaj danes v vinogradu mojem.
29 On pa odgovorí in reče: Ne čem. Potem se pa razkesá, in odide.
30 In pristopivši k drugemu, reče ravno tako. On pa odgovorí in reče: Pojdem, gospod! In ni šel.
31 Kteri teh dveh je očetu voljo izpolnil? Rekó mu: Prvi. Jezus jim reče: Resnično vam pravim, da pojdejo mitarji in kurbe pred vami v kraljestvo Božje.
32 Kajti prišel je k vam Janez po poti pravice, in niste mu verjeli; mitarji in kurbe so mu pa verjeli, in ko ste vi to videli, niste se potem razkesali, da bi mu bili verjeli.
33 Čujte drugo priliko! Bil je neki človek gospodar, kteri je zasadil vinograd, in ga ogradil s plotom, in izkopal v njem klet, in sezidal stolp, ter ga izročil vinogradnikom, in odpotoval.
34 Ko se pa približa čas sadú, pošlje hlapce svoje k vinogradnikom, da prejmó sad njegov.
35 In vinogradniki zgrabijo hlapce, in enega pretepó, enega pa ubijejo, a enega kamenjajo.
36 Zopet pošlje druge hlapce, kterih je bilo več od prvih, in ž njimi storé ravno tako.
37 Potem pa pošlje k njim sina svojega, govoreč: Sina se bodo bali.
38 Ko pa ugledajo vinogradniki sina, rekó med seboj: Ta je dedič. Pridite, ubijmo ga, in prilastimo si dedovino njegovo!
39 Ter ga zgrabijo in vržejo ven iz vinograda, in ubijejo.
40 Kedar pride torej gospodar vinograda, kaj bo storil tem vinogradnikom?
41 Rekó mu: Hudobneže, njih bo hudo pogubil, in vinograd svoj bo izročil drugim vinogradnikom, kteri mu bodo dajali sad o svojem času.
42 Jezus jim reče: Niste li nikoli v pismu brali: "Kamen, kterega so zidarji zavrgli, on je postal glava oglu; od Gospoda se je zgodilo to, in čudno je v očéh naših."
43 Za to vam pravim, da se bo vam kraljestvo Božje odvzelo, in dalo se bo narodu, kteri donaša njegove sadove.
44 In kdor na ta kamen pade, razbil se bo; a na kogar on pade, razdrobil ga bo.
45 In slišavši véliki duhovni in Farizeji prilike njegove, spoznajo, da o njih govorí.
46 In gledali so, da bi ga vjeli; ali zbojé se ljudstva, ker so ga imeli za preroka.
