Matej 20

1 Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da najeme delalcev v vinograd svoj.

2 In pogodivši se z delalci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj.

3 In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stojé na trgu brez dela.

4 In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom.

5 Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in devetej uri, storí ravno tako.

6 Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stojé brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela?

7 Rekó mu: Ker nas ni nihče najel. In velí jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli.

8 Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda pristavniku svojemu: Pokliči delalce, in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.

9 In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enajste ure, prejmó po groši.

10 Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmó po groši.

11 Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem,

12 Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dné in vročino.

13 On pa odgovorí in reče enemu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši?

14 Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.

15 Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?

16 Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.

17 In ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče:

18 Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt.

19 In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehujejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti.

20 Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala in ga nekaj prosila.

21 On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kraljestvu tvojem.

22 Jezus pa odgovorí in reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva.

23 In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega.

24 In slišavši to deseteri, ujezé se nad tema dvema bratoma.

25 Jezus jih pa pokliče in reče: Véste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo.

26 Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik;

27 In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec.

28 Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje v odkup za mnoge.

29 In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva.

30 In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, Gospod, sin Davidov!

31 Ljudstvo jima pa zapretí, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: usmili se naju, gospod, sin Davidov!

32 In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storím?

33 Rečeta mu: Gospod! da se nama očí odpró.

34 Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih očî. In precej so spregledale njune očí, in šla sta za njim.