< Marko 14 >
1 Bila je pa velika noč in praznik presnih kruhov črez dva dni. In iskali so véliki duhovni in pismarji, kako bi ga z zvijačo vjeli, in umorili.
2 Govorili so pa: Ne na praznik, da se narod ne spunta.
3 In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ktera je imela sklenico čiste dragocene nardove mire; in razbije sklenico in mu izlije na glavo.
4 Bili so pa nekteri, kteri so se sami pri sebi hudovali, govoreč: Čemu se je ta potrata mire zgodila?
5 Kajti to bi se bilo moglo za več kakor sto grošev prodati, in dati se ubogim. In godrnjali so nad njo.
6 Jezus pa reče; Pustite jo; kaj jej delate skrbí? Dobro delo je storila na meni.
7 Kajti uboge imate vselej s seboj, in kedar hočete, morete jim dobro storiti; mene pa nimate vselej.
8 Kar je ona mogla, to je storila; prva je pomazilila telo moje za pokop.
9 Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanil ta evangelj, povedalo se bo tudi to, kar je ta storila, njej v spomin.
10 In Juda Iškarijan, eden od dvanajsterih, odide k vélikim duhovnom, da jim ga izda.
11 Oni pa, ko to slišijo, razveselé se, in obrekó mu dati denarja: in iskal je, kako bi ga priložno izdal.
12 In prvi dan presnih kruhov, ko so velikonočno jagnje klali, rekó mu učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?
13 Pa pošlje dva izmed učencev svojih, in reče jima: Pojdita v mesto; in srečal vaju bo človek, kteri ponese vrč vode. Pojdita za njim,
14 In kjer vnide, recita gospodarju hiše: Učenik pravi: Kje je gostilnica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?
15 In on vama bo pokazal veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam priredita.
16 In učenca njegova izideta, in prideta v mesto, in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita velikonočno jagnje.
17 In ko se zvečerí, pride z dvanajsterimi.
18 In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me bo eden izmed vas, kteri z menoj jé, izdal.
19 Oni se pa začnó žalostiti, in praviti mu eden za drugim: Ali jaz? in drugi: Ali jaz?
20 On pa odgovorí in jim reče: Eden od dvanajsterih, kteri omaka z menoj v skledo.
21 Sin človečji sicer gre, kakor je pisano za-nj; ali gorjé tistemu človeku, kteri sina človečjega izdaja. Bolje bi mu bilo, da se ne bi bil rodil tisti človek.
22 In ko so jedli, vzeme Jezus kruh, in blagoslovivši, prelomi, in dá jim, in reče: Vzemite, jejte; to je telo moje.
23 In vzemši kelih, zahvali, in dá jim; in pili so iž njega vsi.
24 In reče jim: To je kri moja novega zakona, ktera se prelija za mnoge.
25 Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega rodú, do tistega dné, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.
26 In ko so odpeli, odidejo na Oljsko goro.
27 In reče jim Jezus: Vsi se boste pohujšali to noč od mene. Kajti pisano je: "Pastirja bom udaril, in razkropile se bodo ovce."
28 Ali po vstajanji svojem pojdem pred vami v Galilejo.
29 Peter mu pa reče: In če se vsi pohujšajo, jaz ne.
30 Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da nocoj to noč, predno bo petelin dvakrat zapel, zatajil me boš trikrat.
31 On je pa še bolj pravil: Ko bi moral s teboj vred umreti, nikoli te ne bom zatajil. Tako so tudi vsi govorili.
32 In pridejo na mesto, kteremu je ime Getsemane; ter reče učencem svojim: Usedite se tu dotlej, da izmolim.
33 In vzeme Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in obupovati.
34 In reče jim: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu, in čujte.
35 Ter odide malo dalje in pade na zemljo, in molil je, naj bi, če je mogoče, prešla ta ura od njega.
36 In govoril je: Aba, oče! vse je mogoče tebi. Prenesi ta kelih od mene; ali ne, kar jaz hočem, nego kar ti.
37 In pride, in najde jih, da spé, ter reče Petru: Simon, spíš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?
38 Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer krepek, ali telo je slabo.
39 In zopet odide, in molil je, govoreč iste besede.
40 In ko se vrne, najde jih zopet, da spé (kajti bile so jim oči otežale); in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.
41 In pride v tretje, in reče jim: Spíte dalje in počivajte! Dosti je; prišla je ura. Glej, sin človečji se izdaja grešnikom v roke.
42 Vstanite, pojdimo! Glej, izdajalec moj se je približal.
43 In precej, ko je še govoril, pride Juda, kteri je bil eden od dvanajsterih, in ž njim mnogo ljudstva z meči in koli, od vélikih duhovnov in pismarjev in starešin.
44 Dal jim je pa izdajalec njegov znamenje, govoreč: Kogar bom poljubil, ta je; zgrabite ga, in odpeljite varno.
45 In prišedši, pristopi precej k njemu, in reče: Rabi! Rabi! in ga poljubi.
46 Oni pa položé na-nj roke svoje in ga zgrabijo.
47 Eden tistih pa, kteri so zraven stali, izdere meč, in mahne hlapca vélikega duhovna in mu odseka uho.
48 In Jezus odgovorí in jim reče: Kakor na razbojnika ste izšli z meči in kôli, lovit me?
49 Vsak dan sem bil pri vas, učeč v tempeljnu, in niste me zgrabili; ali da se izpolni pismo.
50 In zapustivši ga, vsi pobegnejo.
51 In šel je za njim neki mladenič, ograjen s platnom po nagem; in popadejo ga mladeniči.
52 On pa pustí platno, in odbeží nag od njih.
53 In Jezusa odpeljejo k vélikemu duhovnu. In snidejo se pri njem vsi véliki duhovni in starešine in pismarji.
54 In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor vélikega duhovna; in sedel je s hlapci, ogrevaje se pri ognji.
55 A véliki duhovni in ves zbor so iskali zoper Jezusa priče, da bi ga umorili; ali ne najdejo je.
56 Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali enaka niso bila pričevanja.
57 In vstavši nekteri, pričali so po krivem zoper njega, govoreč:
58 Mi smo ga slišali, da je djal: Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dnéh bom sezidal drugega, kteri ne bo narejen z rokami.
59 Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.
60 In véliki duhoven stopi na sredo, in vpraša Jezusa, govoreč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?
61 On je pa molčal, in ničesar ni odgovoril. Zopet ga vpraša véliki duhoven, in reče mu: Ti si Kristus, sin blagoslovljenega?
62 Jezus pa reče: Jaz sem. In videli boste sina človečjega, da gre, sedeč na desnici moči, na nebeških oblakih.
63 Véliki duhoven pa raztrga oblačilo svoje, in reče: Kaj nam je še treba prič?
64 Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdí? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti.
65 In nekteri začnó pljuvati na-nj, in zakrivati mu obraz, in bíti ga za uho, in praviti mu: Prerokuj! In hlapci so ga bíli s pestmi.
66 In ko je bil Peter doli na dvorišči, pride ena od dekel vélikega duhovna,
67 In videvši Petra, da se ogreva, pogleda na-nj, in reče: Tudi ti si z Nazarečanom Jezusom bil.
68 On pa tají, govoreč: Ne vém, in ne umem, kaj ti praviš. In izide ven na dvor; in petelin zapoje.
69 In dekla, videvši ga, začne zopet praviti tém, kteri so zraven stali: Ta je od njih.
70 On je pa zopet tajil. In malo potem so zopet tisti, ki so zraven stali, pravili Petru: Gotovo si od njih; kajti Galilejec si, in tudi govorica tvoja je podobna.
71 On se pa začne rotiti in kleti: Ne poznam tega človeka, za kogar pravite.
72 In drugoč petelin zapoje. In spomene se Peter besede, ktero mu je rekel Jezus: Predno bo petelin dvakrat zapel, zatajil me boš trikrat. In zavije se v oblačilo, in jokal je.
