Luka 6
1 Zgodí se pa prvo soboto drugega dné, da je šel skozi setve; in trgali so učenci njegovi klasje, in meli so ga z rokami, ter jedli.
Ikkinqi «muⱨim xabat küni», u buƣdayliⱪlardin ɵtüp ketiwatatti. Uning muhlisliri baxaⱪlarni üzüwelip, aliⱪinida uwulap yǝwatatatti.
2 Nekteri pa od Farizejev rekó jim: Za kaj delate, kar se ne sme delati ob sobotah?
Lekin buni kɵrgǝn bǝzi Pǝrisiylǝr ularƣa: — Silǝr nemixⱪa xabat küni Tǝwratta qǝklǝngǝn ixni ⱪilisilǝr? — deyixti.
3 In odgovarjajoč, reče jim Jezus: Ali niste brali tega, kar je storil David, ko se je bil ulakotil on in kteri so bili ž njim?
Əysa ularƣa jawabǝn: — Silǝr ⱨǝtta Dawut [pǝyƣǝmbǝr] wǝ uning ⱨǝmraⱨlirining aq ⱪalƣanda nemǝ ⱪilƣanliⱪini [muⱪǝddǝs yazmilardin] oⱪumiƣanmusilǝr?
4 Kako je šel v hišo Božjo, in je postavljene kruhe vzel in snedel, in dal tudi tistim, kteri so bili ž njim: kterih ne sme nikdor jesti, razen edini duhovni?
Demǝk, u Hudaning ɵyigǝ kirip, [Hudaƣa] atalƣan, [Tǝwratta] kaⱨinlardin baxⱪa ⱨǝrⱪandaⱪ adǝmning yeyexi qǝklǝngǝn «tǝⱪdim nanlar»ni [sorap] elip yegǝn wǝ ⱨǝmraⱨliriƣimu bǝrgǝn — dǝp jawab bǝrdi.
5 In reče jim: Sin človečji je gospodar tudi sobote.
Ahirida u ularƣa: — Insan’oƣli xabat küniningmu Igisidur, — dedi.
6 Zgodí se pa tudi v drugo soboto, da vnide v shajališče, ter je učil. In bil je tam človek, in desna roka mu je bila suha.
Yǝnǝ bir xabat küni xundaⱪ boldiki, u sinagogⱪa kirip tǝlim beriwatatti. Sinagogta ong ⱪoli yigilǝp kǝtkǝn bir adǝm bar idi.
7 Pismarji in Farizeji so pa pazili na-nj, če ga bo v soboto uzdravil; da bi našli tožbo zoper njega.
Əmdi Tǝwrat ustazliri bilǝn Pǝrisiylǝr uning üstidin ǝrz ⱪilƣudǝk birǝr ixni izdǝp tapayli dǝp, uning xabat künimu kesǝl saⱪaytidiƣan-saⱪaytmaydiƣanliⱪini paylap yürüxǝtti.
8 A on je vedel njih misli, in reče človeku, kteri je imel suho roko: Vstani, in stopi na sredo! In on vstane in se vstopi.
Biraⱪ Əysa ularning kɵnglidikini bilip, ⱪoli yigilǝp kǝtkǝn adǝmgǝ: — Ornungdin tur, otturiƣa qiⱪⱪin! — dewidi, ⱨeliⱪi adǝm ornidin ⱪopup xu yǝrdǝ turdi.
9 Tedaj jim Jezus reče: Vprašal vas bom, kaj veljá ob sobotah, dobro delati ali hudo delati? dušo oteti ali pogubiti?
Andin Əysa ularƣa: — Silǝrdin sorap baⱪayqu, Tǝwratⱪa uyƣun bolƣini xabat küni yahxiliⱪ ⱪilixmu, yaki yamanliⱪ ⱪilixmu? Janni ⱪutⱪuzuxmu yaki janƣa zamin boluxmu? — dǝp soridi.
10 In pogledavši na vse njih, reče človeku: Stegni roko svojo! In on storí tako. In zdrava je bila roka njegova kakor druga.
Ətrapidikilǝrning ⱨǝmmisigǝ nǝzǝr salƣandin keyin, u ⱨeliⱪi adǝmgǝ: — Ⱪolungni uzat, — dedi. U xundaⱪ ⱪilixi bilǝnla ⱪoli ǝsligǝ kǝltürülüp ikkinqi ⱪoliƣa ohxax boldi.
11 A oni postanejo togote vsi neumni, in pomenkovali so se med seboj, kaj bi storili Jezusu.
Lekin ular ƣǝzǝptin ⱨoxini yoⱪitip, Əysaƣa ⱪandaⱪ taⱪabil turux toƣrisida mǝsliⱨǝtlixixkǝ baxlidi.
12 Zgodí se pa v té dní, da izide na goro molit; in vso noč je premolil v molitvi Božjej.
Xu künlǝrdǝ xundaⱪ boldiki, u dua ⱪilixⱪa taƣⱪa qiⱪti wǝ u yǝrdǝ Hudaƣa keqiqǝ dua ⱪildi.
13 In ko se zdaní, pokliče učence svoje; in izvoli jih izmed njih dvanajst, kterim tudi ime aposteljni dá:
Tang atⱪanda, muhlislirini aldiƣa qaⱪirip, ularning iqidin on ikkiylǝnni tallap, ularni rosul dǝp atidi.
14 Simona, kteremu tudi dá ime Peter, in Andreja brata njegovega, Jakoba in Janeza, Filipa in Jerneja,
Ular: Simon (Əysa uni Petrus dǝpmu atiƣan) wǝ uning inisi Andiriyas; Yaⱪup wǝ Yuⱨanna, Filip wǝ Bartolomay,
15 Matevža in Tomaža, Jakoba Alfejevega in Simona, ki se imenuje Zelot,
Matta wǝ Tomas, Alfayning oƣli Yaⱪup wǝ millǝtpǝrwǝr dǝp atalƣan Simon,
16 Juda Jakobovega, in Juda Iškarijana, kteri je tudi postal izdajalec.
Yaⱪupning oƣli Yǝⱨuda wǝ keyin uningƣa satⱪunluⱪ ⱪilƣan Yǝⱨuda Ixⱪariyotlar idi.
17 Ter snide ž njimi, in ustavi se na ravnem polji, in truma učencev njegovih, in velika množica ljudstva iz vse Judeje in iz Jeruzalema, in primorja Tirskega in Sidonskega, kteri so bili prišli, da bi ga slišali, in da bi jih uzdravil od njih bolezni,
Əysa [rosulliri] bilǝn taƣdin qüxüp, bir tüzlǝngliktǝ turatti. Xu yǝrdǝ nurƣun muhlisliri ⱨǝmdǝ pütkül Yǝⱨudiyǝ ɵlkisidin wǝ Yerusalemdin, Tur wǝ Zidon xǝⱨǝrlirigǝ ⱪaraydiƣan dengiz boyidiki yurtlardin top-top kixilǝr yiƣilixti. Ular uning tǝlimlirini anglax wǝ kesǝllirigǝ xipaliⱪ izdǝx üqün kǝlgǝnidi.
18 In ktere so mučili nečisti duhovi; in ozdravljali so se.
Napak roⱨlardin azablanƣanlarmu xipaliⱪ tepixti.
19 In vse ljudstvo je iskalo, da bi se ga dotikali; kajti moč je iž njega izhajala, in uzdravljala je vse.
Bu top-top adǝmlǝrning ⱨǝmmisi ⱪollirini uningƣa tǝgküzüwelixⱪa intilǝtti; qünki küq-ⱪudrǝt uning wujudidin qiⱪip ularning ⱨǝmmisigǝ xipaliⱪ beriwatatti.
20 In on povzdignivši očí svoje na učence svoje, pravil je: Blagor vam ubogim, ker vaše je kraljestvo Božje.
Xuning bilǝn u bexini kɵtürüp muhlisliriƣa ⱪarap mundaⱪ dedi: — «Mubarǝk, ǝy yoⱪsullar! Qünki Hudaning padixaⱨliⱪi silǝrningkidur.
21 Blagor vam, kteri ste sedaj lačni, ker se boste nasitili. Blagor vam, kteri sedaj jokate, ker se boste smejali.
Mubarǝk, ǝy ⱨazir aq ⱪalƣanlar! Qünki silǝr toluⱪ toyunisilǝr. Mubarǝk, ǝy yiƣlawatⱪanlar! Qünki külidiƣan bolisilǝr.
22 Blagor vam, kedar vas bodo ljudjé mršili, in kedar vas bodo izobčevali, in sramotili, in razglaševali ime vaše za hudobno, za voljo sinú človečjega.
Kixilǝr Insan’oƣlining wǝjidin silǝrdin nǝprǝtlǝnsǝ, silǝrni ɵzliridin qǝtkǝ ⱪaⱪsa, silǝrgǝ tɵⱨmǝt-ⱨaⱪarǝt ⱪilsa, naminglarni rǝzil dǝp ⱪarƣisa, silǝrgǝ mubarǝk!
23 Radujte se tisti dan in poskakujte; kajti veliko je plačilo vaše na nebu. Ravno tako namreč so delali prerokom očetje njih.
Xu küni xadlinip tǝntǝnǝ ⱪilip sǝkrǝnglar. Qünki mana, ǝrxtǝ bolƣan in’aminglar zordur. Qünki ularning ata-bowiliri [burunⱪi] pǝyƣǝmbǝrlǝrgimu ohxax ixlarni ⱪilƣan.
24 Ali gorjé vam bogatini! kajti prejeli ste tolažbo svojo.
— Lekin ⱨalinglarƣa way, ǝy baylar! Qünki silǝr alliⱪaqan raⱨǝt-paraƣitinglarƣa igǝ boldunglar!
25 Gorjé vam, kteri ste nasiteni! kajti lačni boste. Gorjé vam, kteri se sedaj smejate! kajti žalovali boste in jokali.
Ⱨalinglarƣa way, ǝy ⱪarni toyunƣanlar! Qünki silǝr aq ⱪalisilǝr. Ⱨalinglarƣa way, ǝy külüwatⱪanlar! Qünki ⱨaza tutup yiƣlaysilǝr.
26 Gorjé vam, kedar bodo dobro o vas govorili vsi ljudjé! kajti ravno tako so delali lažnjivim prerokom očetje njih.
Ⱨǝmmǝylǝn silǝrni yahxi degǝndǝ, ⱨalinglarƣa way! Qünki ularning ata-bowilirimu [burunⱪi] sahta pǝyƣǝmbǝrlǝrgǝ xundaⱪ ⱪilƣan».
27 Ali vam, kteri poslušate, pravim: Ljubite sovražnike svoje; delajte dobro tém, kteri vas mrzé;
— Biraⱪ manga ⱪulaⱪ salƣan silǝrgǝ xuni eytip ⱪoyayki, düxmǝnliringlarƣa meⱨir-muⱨǝbbǝt kɵrsitinglar; silǝrgǝ ɵq bolƣanlarƣa yahxiliⱪ ⱪilinglar.
28 Blagoslovite té, kteri vas preklinjajo; in molite za té, kteri vas obrekujejo.
Silǝrni ⱪarƣiƣanlarƣa bǝht tilǝnglar; silǝrgǝ yaman muamilidǝ bolƣanlarƣimu dua ⱪilinglar.
29 Kdor te udari po enem licu, nastavi mu tudi drugo; in kdor ti vzeme plašč, ne brani mu tudi suknje ne.
Birsi mǝngzinggǝ ursa, ikkinqi mǝngzingnimu tutup bǝr; birsi qapiningni eliwalimǝn desǝ, kɵnglikingnimu ayimay bǝrgin.
30 Vsakemu, kdor te prosi, daj: in od tega, kdor tvoje vzeme, ne tirjaj nazaj.
Birsi sǝndin birnemǝ tilisǝ, uningƣa bǝrgin. Birsi sening birǝr nǝrsǝngni elip kǝtsǝ, uni ⱪayturup berixni sorima.
31 In kakor hočete, da bi ljudjé vam storili, ravno tako storite tudi vi njim.
Baxⱪilarning ɵzünglarƣa ⱪandaⱪ muamilǝ ⱪilixini ümid ⱪilsanglar, silǝrmu ularƣa xundaⱪ muamilǝ ⱪilinglar.
32 In če boste ljubili tiste, kteri ljubijo vas, kakošno boste imeli milost? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, kteri ljubijo njih.
Əgǝr silǝr ɵzünglarni yahxi kɵrgǝnlǝrgila meⱨir-muⱨǝbbǝt kɵrsǝtsǝnglar, undaⱪda silǝrdǝ nemǝ xapaǝt bolsun? Qünki ⱨǝtta gunaⱨkarlarmu ɵzini yahxi kɵrgǝnlǝrgǝ meⱨir-muⱨǝbbǝt kɵrsitidiƣu.
33 In če boste dobro delali tistim, kteri dobro delajo vam, kakošno boste imeli milost? Saj tudi grešniki delajo ravno tako.
Əgǝr silǝr ɵzünglarƣa yahxiliⱪ ⱪilƣanlarƣila yahxiliⱪ ⱪilsanglar, undaⱪta silǝrdǝ nemǝ xapaǝt bolsun? Qünki ⱨǝtta gunaⱨkarlarmu xundaⱪ ⱪilidiƣu!
34 In če boste posojevali tistim, od kterih upate, da boste prejeli, kakošno boste imeli milost? Saj tudi grešniki grešnikom posojujejo, da prejmó enako.
Əgǝr silǝr ⱪǝrzni «qoⱪum ⱪayturup beridu» dǝp oyliƣanlarƣa bǝrsǝnglar, undaⱪta silǝrdǝ nemǝ xapaǝt bolsun? Qünki ⱨǝtta gunaⱨkarlarmu ǝynǝn ⱪayturup alimiz dǝp baxⱪa gunaⱨkarlarƣa ⱪǝrz beridiƣu!
35 Nego ljubite sovražnike svoje, in delajte dobro in posojujte, ne pričakovaje ničesar; in veliko vam bo plačilo, in sinovi boste najvišega: kajti on je dobrotljiv tudi nehvaležnežem in hudobnežem.
Lekin silǝr bolsanglar, düxmininglarƣimu meⱨir-muⱨǝbbǝt kɵrsitinglar, yahxiliⱪ ⱪilinglar, baxⱪilarƣa ɵtnǝ beringlar wǝ «Ular bizgǝ bernemǝ ⱪayturidu» dǝp oylimanglar. Xu qaƣda, in’aminglar zor bolidu wǝ silǝr Ⱨǝmmidin Aliy Bolƣuqining pǝrzǝntliri bolisilǝr. Qünki u tuzkorlarƣa wǝ rǝzillǝrgimu meⱨribanliⱪ ⱪilidu.
36 Bodite torej usmiljeni, kakor je tudi oče vaš usmiljen.
Atanglar meⱨriban bolƣinidǝk silǝrmu meⱨriban bolunglar.
37 In ne sodite, in ne bo vam se sodilo. Ne obsojajte, ter ne boste obsojeni. Odpuščajte, in odpustilo vam se bo.
— Baxⱪilarning üstidin ⱨɵküm ⱪilip yürmǝnglar. Bolmisa, silǝr [Hudaning] ⱨɵkümigǝ uqraysilǝr. Baxⱪilarni gunaⱨⱪa bekitmǝnglar wǝ silǝrmu gunaⱨⱪa bekitilmǝysilǝr. Baxⱪilarni kǝqürünglar wǝ silǝrmu kǝqürüm ⱪilinisilǝr.
38 Dajajte, in dalo vam se bo: mero dobro, natlačeno in potreseno in zvrhano dali vam bodo na naročje vaše. S kakoršno namreč mero merite, s takošno vam se bo odmerjalo.
Beringlar wǝ silǝrgimu berilidu — ⱨǝtta qong ɵlqigüqkǝ liⱪ qingdap, silkip toldurulup üstidin texip qüxkidǝk dǝrijidǝ ⱪoynunglarƣa tɵküp berilidu. Silǝr baxⱪilarƣa ⱪandaⱪ ɵlqǝm bilǝn ɵlqǝp bǝrsǝnglar, silǝrgimu xundaⱪ ɵlqǝm bilǝn ɵlqǝp berilidu.
39 In pové jim priliko: More li slepec slepca voditi? Ne bosta li oba v jamo padla?
Andin u ularƣa tǝmsil eytip mundaⱪ dedi: — Ⱪariƣu ⱪariƣuni yetilǝp mangalamdu? Undaⱪ ⱪilsa, ⱨǝr ikkisi orǝkkǝ qüxüp kǝtmǝmdu?
40 Ni ga učenca nad učenika svojega; nego kdorkoli se izučí, bode kakor učenik njegov.
Muhlis ustazidin üstün turmaydu; lekin takamullaxturulƣini ustaziƣa ohxax bolidu.
41 Kaj pa vidiš troho, ki je v očesu brata tvojega, bruna pa, ki je v očesu tvojem, ne čutiš?
Əmdi nemǝ üqün buradiringning kɵzidiki ⱪilni kɵrüp, ɵz kɵzüngdiki limni bayⱪiyalmaysǝn?!
42 Ali kako moreš reči bratu svojemu: Brat, čaj, da izderem troho, ki je v očesu tvojem, ko sam bruna, ki je v očesu tvojem, ne vidiš? Hinavec! ízmi najprej bruno iz očesa svojega, in tedaj boš pregledal, da izmeš troho, ki je v očesu brata tvojega.
Sǝn ⱪandaⱪmu ɵz kɵzüngdǝ turƣan limni kɵrmǝy turup buradiringƣa: «Ⱪeni, kɵzüngdiki ⱪilni eliwetǝy!» deyǝlǝysǝn?! Əy sahtipǝz! Awwal ɵzüngning kɵzidiki limni eliwǝt, andin eniⱪ kɵrüp, buradiringning kɵzidiki ⱪilni eliwetǝlǝysǝn.
43 Ni ga namreč drevesa dobrega, da bi rodilo slab sad; tudi slabega drevesa ne, da bi rodilo dober sad.
Qünki ⱨeqⱪandaⱪ yahxi dǝrǝh yaman mewǝ bǝrmǝydu, ⱨeqⱪandaⱪ yaman dǝrǝhmu yahxi mewǝ bǝrmǝydu.
44 Kajti vsako drevo se po sadú svojem pozná. S trnja namreč ne beró smokev, in z robidja ne trgajo grozdja.
Ⱨǝrⱪandaⱪ dǝrǝhni bǝrgǝn mewisidin pǝrⱪ ǝtkili bolidu. Qünki tikǝndin ǝnjürni üzgili bolmas, yantaⱪtin üzüm üzgili bolmas.
45 Dober človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro; in hudoben človek prinaša iz hudobnega zaklada srca svojega hudobno: kajti usta njegova govoré od preobilnosti srca.
Yahxi adǝm ⱪǝlbidiki yahxiliⱪ hǝzinisidin yahxiliⱪ qiⱪiridu; rǝzil adǝm ⱪǝlbidiki rǝzillik hǝzinisidin rǝzillikni qiⱪiridu. Qünki ⱪǝlb nemigǝ toldurulƣan bolsa, eƣizdin xu qiⱪidu.
46 Kaj pa me imenujete: Gospod, Gospod! pa ne delate, kar pravim?
— Silǝr nemixⱪa meni «Rǝb! Rǝb!» dǝysilǝr-yu, biraⱪ silǝrgǝ eytⱪanlirimƣa ǝmǝl ⱪilmaysilǝr?
47 Vsak, kdor gre k meni in sliši moje besede in jih izpolnjuje, pokazal vam bom, komu je podoben.
Əmisǝ, mening aldimƣa kelip, sɵzlirimni anglap ǝmǝl ⱪilƣan ⱨǝrkimning kimgǝ ohxiƣanliⱪini silǝrgǝ kɵrsitip berǝy.
48 Podoben je človeku, kteri je zidal hišo, in jo izkopal in izdolbel, in postavil temelj na skalo; in ko je nastala povodenj, udarila je roka v tisto hišo, in ni je mogla premakniti: kajti bila je postavljena na skalo.
U huddi qongⱪur kolap, ulini ⱪoram taxning üstigǝ selip ɵy salƣan kixigǝ ohxaydu. Kǝlkün kǝlgǝndǝ, su eⱪimi u ɵyning üstigǝ zǝrb bilǝn urulƣini bilǝn, uni midir-sidir ⱪilalmidi, qünki u puhta selinƣan.
49 A kdor sliši in ne storí, podoben je človeku, kteri je sezidal hišo na zemlji brez temelja; na ktero je udarila reka: in precej je padla, in bila je podrtija té hiše velika.
Lekin sɵzlirimni anglap turup, ǝmǝl ⱪilmaydiƣan kixi bolsa, ⱪuruⱪ yǝrning üstigǝ ulsiz ɵy salƣan kixigǝ ohxaydu. [Kǝlkün] eⱪimi xu ɵyning üstigǝ uruluxi bilǝn u ɵrülüp kǝtti; uning ɵrülüxi intayin dǝⱨxǝtlik boldi!
