Luka 2

1 Zgodí se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. 2 (To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Siriji Cirenij.) 3 In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto. 4 Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, ) 5 Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo, ktera je bila noseča. 6 Zgodí se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodí. 7 In rodí sina svojega prvenca, in povije ga v plenice, in položi ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostilnici. 8 Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponočnih stražah bili pri čredi svojej. 9 In glej, angelj Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije; in uplašijo se z velikim strahom. 10 Pa jim angelj reče: Ne bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera bo vsemu ljudstvu: 11 Da vam se je rodil danes zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem. 12 In to vam bo znamenje: Našli boste dete povito, da leži v jaslih. 13 In na hip se pokaže z angeljem množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili, govoreč: 14 Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir; med ljudmi dobra volja. 15 In zgodí se, ko odidejo angelji od njih na nebo, pa rekó pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod. 16 In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in Jožefa, in dete, da leží v jaslih. 17 Videvši pa, povedó, kar jim je bilo rečeno za to dete. 18 In vsi, kteri so slišali, začudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji. 19 A Marija je vse te besede varovala, in zlágala jih je v srcu svojem. 20 In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano. 21 In ko se izpolni osem dnî, da dete obrežejo, pa mu dadó ime Jezus, ktero je bil imenoval angelj, predno se je še začel v telesu. 22 In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njenega, po postavi Mojzesovej, prineseta ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda, 23 (Kakor je pisano v postavi Gospodovej: "Vsak samec, kteri odprè maternico, posvetí naj se Gospodu,") 24 In da dasta dar po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovej: "Dve grlici ali dva golobiča." 25 In glej, bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen, in čakal je tolažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem. 26 In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Gospoda. 27 In pride v Duhu v tempelj. In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šegi postave, 28 Pa ga on vzeme na naročje svoje, in zahvali Boga, in reče: 29 Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svojej v miru: 30 Ker so videle očí moje zveličanje tvoje, 31 Ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov; 32 Luč za razsvetljenje poganov, in slavo naroda tvojega Izraelskega. 33 A Jožef in mati njegova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem. 34 In blagoslovi ju Simeon, in reče Mariji materi njegovej: Glej, ta je postavljen na pad in vstajenje mnogim v Izraelu, in za znamenje, kteremu se bo nasprotovalo: 35 (A tebi samej bo pa prebodel meč dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli. 36 In bila je prerokinja Ana, hči Fanuelova, od rodú Azerjevega: ta je bila zeló stara, in sedem let je bila živela z možem po devištvu svojem; 37 In vdova okoli štiri in osemdesetih let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s postom in molitvami služila Bogu, noč in dan. 38 In ta ravno tisti čas pristopi, in hvalila je Gospoda, in govorila je o njem vsem, kteri so čakali odrešenja v Jeruzalemu. 39 In ko vse po postavi Gospodovej dopolnijo, vrnejo se v Galilejo, v mesto svoje Nazaret. 40 A dete je rastlo, in krepčalo se je v duhu, in napolnjevalo se je modrosti; in milost Božja je bila ž njim. 41 In hodila sta roditelja njegova vsako leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku. 42 In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po navadi praznika, 43 In sta dní dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu. In tega ni vedel Jožef in mati njegova. 44 Misleč pa, da je pri druščini, prešla sta dan hodá, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znancih. 45 In ko ga nista našla, vrneta se v Jeruzalem, iskajoč ga, 46 In zgodí se po treh dnéh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedí sredi učenikov, ter jih posluša, in jih vprašuje. 47 Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim. 48 In ko ga ugledata, zavzemeta se; in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala. 49 Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mojega? 50 In ona nista razumela besede, ktero jima je rekel. 51 Ter snide ž njima, in pride v Nazaret; in bil jima je pokoren. In mati njegova je varovala vse te besede v srcu svojem. 52 In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh.