Luka 12
1 Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasú Farizejskega, kteri je hinavstvo.
Multis autem turbis circumstantibus, ita ut se invicem conculcarent, cœpit dicere ad discipulos suos: Attendite a fermento pharisæorum, quod est hypocrisis.
2 Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.
Nihil autem opertum est, quod non reveletur: neque absconditum, quod non sciatur.
3 Za to se bo to, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na strehah.
Quoniam quæ in tenebris dixistis, in lumine dicentur: et quod in aurem locuti estis in cubiculis, prædicabitur in tectis.
4 Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne morejo nič več storiti.
Dico autem vobis amicis meis: Ne terreamini ab his qui occidunt corpus, et post hæc non habent amplius quid faciant.
5 Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte. (Geenna g1067)
Ostendam autem vobis quem timeatis: timete eum qui, postquam occiderit, habet potestatem mittere in gehennam: ita dico vobis, hunc timete. (Geenna g1067)
6 Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda! in ne eden od njih ni pozabljen pred Bogom.
Nonne quinque passeres veneunt dipondio, et unus ex illis non est in oblivione coram Deo?
7 A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev.
sed et capilli capitis vestri omnes numerati sunt. Nolite ergo timere: multis passeribus pluris estis vos.
8 Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal mene pred ljudmí, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi;
Dico autem vobis: Omnis quicumque confessus fuerit me coram hominibus, et Filius hominis confitebitur illum coram angelis Dei:
9 Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmí, zatajil se bo pred angelji Božjimi.
qui autem negaverit me coram hominibus, negabitur coram angelis Dei.
10 In vsak, kdor reče besedo zoper sina človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se zarotí zoper Duha svetega, ne bo mu se odpustilo.
Et omnis qui dicit verbum in Filium hominis, remittetur illi: ei autem qui in Spiritum Sanctum blasphemaverit, non remittetur.
11 Kedar vas pa popeljejo v shajališča in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali:
Cum autem inducent vos in synagogas, et ad magistratus, et potestates, nolite solliciti esse qualiter, aut quid respondeatis, aut quid dicatis.
12 Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči.
Spiritus enim Sanctus docebit vos in ipsa hora quid oporteat vos dicere.
13 Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino.
Ait autem ei quidam de turba: Magister, dic fratri meo ut dividat mecum hæreditatem.
14 On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama?
At ille dixit illi: Homo, quis me constituit judicem, aut divisorem super vos?
15 In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živí ob obilnosti imenja svojega.
Dixitque ad illos: Videte, et cavete ab omni avaritia: quia non in abundantia cujusquam vita ejus est ex his quæ possidet.
16 Pové jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je njiva;
Dixit autem similitudinem ad illos, dicens: Hominis cujusdam divitis uberes fructus ager attulit:
17 In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje?
et cogitabat intra se dicens: Quid faciam, quia non habeo quo congregem fructus meos?
18 Pa reče: To bom storil: podrl bom žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil bom tu vse pridelke svoje in blago svoje.
Et dixit: Hoc faciam: destruam horrea mea, et majora faciam: et illuc congregabo omnia quæ nata sunt mihi, et bona mea,
19 Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se.
et dicam animæ meæ: Anima, habes multa bona posita in annos plurimos: requiesce, comede, bibe, epulare.
20 Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil, čegavo bo?
Dixit autem illi Deus: Stulte, hac nocte animam tuam repetunt a te: quæ autem parasti, cujus erunt?
21 Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.
Sic est qui sibi thesaurizat, et non est in Deum dives.
22 Reče pa učencem svojim: Za to vam pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.
Dixitque ad discipulos suos: Ideo dico vobis, nolite solliciti esse animæ vestræ quid manducetis, neque corpori quid induamini.
23 Življenje je več kakor hrana, in telo več kakor obleka.
Anima plus est quam esca, et corpus plus quam vestimentum.
24 Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živí: koliko bolji ste vi od tic?
Considerate corvos, quia non seminant, neque metunt, quibus non est cellarium, neque horreum, et Deus pascit illos. Quanto magis vos pluris estis illis?
25 Kdo od vas pa skrbeč more postavi svojej primakniti en komolec?
Quis autem vestrum cogitando potest adjicere ad staturam suam cubitum unum?
26 Če torej tudi najmanjega ne morete, čemu skrbite za drugo?
Si ergo neque quod minimum est potestis, quid de ceteris solliciti estis?
27 Poglejte lilije, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor teh ena.
Considerate lilia quomodo crescunt: non laborant, neque nent: dico autem vobis, nec Salomon in omni gloria sua vestiebatur sicut unum ex istis.
28 Če pa travo na polji, ktera danes stojí, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni?
Si autem fœnum, quod hodie est in agro, et cras in clibanum mittitur, Deus sic vestit: quanto magis vos pusillæ fidei?
29 Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite.
Et vos nolite quærere quid manducetis, aut quid bibatis: et nolite in sublime tolli:
30 Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš vé, da tega potrebujete.
hæc enim omnia gentes mundi quærunt. Pater autem vester scit quoniam his indigetis.
31 Nego iščite kraljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo.
Verumtamen quærite primum regnum Dei, et justitiam ejus: et hæc omnia adjicientur vobis.
32 Ne boj se, mala čreda! kajti volja je očeta vašega dati vam kraljestvo.
Nolite timere pusillus grex, quia complacuit Patri vestro dare vobis regnum.
33 Prodajte imenje svoje, in dajte miloščino. Napravite si mošnje, ktere ne ostaré, zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda.
Vendite quæ possidetis, et date eleemosynam. Facite vobis sacculos, qui non veterascunt, thesaurum non deficientem in cælis: quo fur non appropriat, neque tinea corrumpit.
34 Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.
Ubi enim thesaurus vester est, ibi et cor vestrum erit.
35 Bodi vam ledje opasano, in sveče prižgane;
Sint lumbi vestri præcincti, et lucernæ ardentes in manibus vestris,
36 In vi podobni ljudém, kteri pričakujejo gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpró.
et vos similes hominibus exspectantibus dominum suum quando revertatur a nuptiis: ut, cum venerit et pulsaverit, confestim aperiant ei.
37 Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel gospodar, kedar pride, da čujejo. Resnično vam pravim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pristopil in jim bo stregel.
Beati servi illi quos, cum venerit dominus, invenerit vigilantes: amen dico vobis, quod præcinget se, et faciet illos discumbere, et transiens ministrabit illis.
38 In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem.
Et si venerit in secunda vigilia, et si in tertia vigilia venerit, et ita invenerit, beati sunt servi illi.
39 Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje.
Hoc autem scitote, quoniam si sciret paterfamilias, qua hora fur veniret, vigilaret utique, et non sineret perfodi domum suam.
40 Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.
Et vos estote parati: quia qua hora non putatis, Filius hominis veniet.
41 Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li to priliko nam, ali vsem?
Ait autem et Petrus: Domine, ad nos dicis hanc parabolam, an et ad omnes?
42 Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri pristavnik, kterega je postavil gospodar nad družino svojo, naj jim daje hrano o svojem času?
Dixit autem Dominus: Quis, putas, est fidelis dispensator, et prudens, quem constituit dominus supra familiam suam, ut det illis in tempore tritici mensuram?
43 Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar, kedar pride, da tako dela.
Beatus ille servus quem, cum venerit dominus, invenerit ita facientem.
44 Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim.
Vere dico vobis, quoniam supra omnia quæ possidet, constituet illum.
45 Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodarja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati:
Quod si dixerit servus ille in corde suo: Moram facit dominus meus venire: et cœperit percutere servos, et ancillas, et edere, et bibere, et inebriari:
46 Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki.
veniet dominus servi illius in die qua non sperat, et hora qua nescit, et dividet eum, partemque ejus cum infidelibus ponet.
47 Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovej, tepen bo zeló;
Ille autem servus qui cognovit voluntatem domini sui, et non præparavit, et non facit secundum voluntatem ejus, vapulabit multis:
48 A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komor so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več.
qui autem non cognovit, et fecit digna plagis, vapulabit paucis. Omni autem cui multum datum est, multum quæretur ab eo: et cui commendaverunt multum, plus petent ab eo.
49 Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če se je uže užgal?
Ignem veni mittere in terram, et quid volo nisi ut accendatur?
50 Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni!
Baptismo autem habeo baptizari: et quomodo coarctor usque dum perficiatur?
51 Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor.
Putatis quia pacem veni dare in terram? non, dico vobis, sed separationem:
52 Kajti odslej jih bo pet v enej hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi.
erunt enim ex hoc quinque in domo una divisi, tres in duos, et duo in tres
53 Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.
dividentur: pater in filium, et filius in patrem suum, mater in filiam, et filia in matrem, socrus in nurum suam, et nurus in socrum suam.
54 Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite: Dež bo! in zgodí se tako.
Dicebat autem et ad turbas: Cum videritis nubem orientem ab occasu, statim dicitis: Nimbus venit: et ita fit.
55 In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgodí se.
Et cum austrum flantem, dicitis: Quia æstus erit: et fit.
56 Hinavci! lice zemlje in neba véste razločevati: tega časa pa kako ne razločujete?
Hypocritæ! faciem cæli et terræ nostis probare: hoc autem tempus quomodo non probatis?
57 Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?
quid autem et a vobis ipsis non judicatis quod justum est?
58 Kedar greš pa z zopernikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš: da te ne privleče k sodniku, in sodnik da te ne izročí beriču, in berič da te ne vrže v ječo.
Cum autem vadis cum adversario tuo ad principem, in via da operam liberari ab illo, ne forte trahat te ad judicem, et judex tradat te exactori, et exactor mittat te in carcerem.
59 Pravim ti: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš tudi zadnjega solda.
Dico tibi, non exies inde, donec etiam novissimum minutum reddas.
