< Janez 13 >
1 Pred praznikom velikonočnim pa, ko je vedel Jezus, da je njegov čas prišel, da prejde s tega sveta k očetu: ker je ljubil svoje, kteri so bili na svetu, ljubil jih je do konca.
2 In po večerji, (ko je bil uže hudič Judu Simonovemu Iškarijanu položil v srce, naj ga izdá, )
3 Vedoč Jezus, da mu je dal oče vse v roke, in da je od Boga izšel in k Bogu gre,
4 Vstane od večerje, in sleče oblačilo, in vzeme opasnik, ter se opaše.
5 Po tem vlije v umivalnico vode, in začne umivati učencem noge, in otirati z opasnikom, s kterim je bil opasan.
6 Ter pride k Simonu Petru: in on mu reče: Gospod, ti mi boš umival noge?
7 Jezus odgovorí in mu reče: Kar jaz delam, ti sedaj ne véš; ali zvedel boš po tem.
8 Reče mu Peter: Ne boš mi umival nog, na vekomaj ne! Odgovorí mu Jezus: Če te ne umijem, ne boš imel deleža z menoj. (aiōn )
9 Reče mu Simon Peter: Gospod, ne samo nog mojih, nego tudi roke in glavo!
10 Reče mu Jezus: Kdor je umit, ne potrebuje, razen da noge umije, ker je ves čist; in vi ste čisti, ali ne vsi.
11 Poznal je namreč izdajalca svojega; za to je rekel: Niste vsi čisti.
12 Ko jim je pa umil noge, in je oblačilo svoje vzel, usede se zopet, in reče jim: Véste li, kaj sem vam storil?
13 Vi me imenujete: Učenik! in: Gospod! in prav pravite; ker sem.
14 Če sem pa jaz, Gospod in učenik, umil vam noge, dolžni ste tudi vi eden drugemu umivati noge.
15 Izgled sem vam dal namreč, da kakor sem jaz storil, tudi vi delajte tako.
16 Resnično resnično vam pravim: Hlapec ni veči od gospodarja svojega; tudi poslanec ni veči, kakor tisti, kteri je poslal.
17 Če to véste, blagor vam, če je storite.
18 Ne pravim za vse vas; jaz vém, ktere sem izvolil: ali da se izpolni pismo: "Ta, ki z menoj kruh jé, vzdignil je peto svojo zoper mé."
19 Uže sedaj vam pravim, predno se je zgodilo, da kedar se zgodí, verujete, da sam jaz.
20 Resnično resnično vam pravim: Če koga pošljem, kdor ga sprejme, sprejme mene: kdor pa mene sprejme, sprejme tega, kteri me je poslal.
21 Ko je Jezus to povedal, postane žalosten v duhu, in zatrdi in reče: Resnično resnično vam pravim, da me bo eden od vas izdal.
22 Učenci njegovi so se torej pogledovali med seboj, pomišljevaje, za kterega da pravi.
23 Slonel je pa za mizo eden učencev njegovih na naročji Jezusovem, kterega je Jezus ljubil.
24 Simon Peter torej namigne temu, da naj vpraša, kdo da bi bil, za kogar pravi.
25 In on leže Jezusu na prsi, in reče mu: Gospod, kdo je?
26 Jezus odgovorí: Ta je, komur bom jaz omočivši, grižljaj podal. In omočivši grižljaj, podá Judu Simonovemu Iškarijanu.
27 In po grižljaji, tedaj vnide va-nj satan. In Jezus mu reče: Kar delaš, stóri hitro.
28 Tega pa ni razumel nobeden od teh, kteri so sedeli za mizo, čemu mu je rekel.
29 Nekteri namreč so mislili, ker je Juda mošnjo imel, da mu Jezus pravi: Nakupi, kar nam je treba za praznik; ali, da naj dá kaj ubogim.
30 In on vzeme mošnjo, in izide; bila je pa noč.
31 Ko je pa izšel, reče Jezus: Sedaj se je sin človečji oslavil, in Bog se je oslavil v njem.
32 Če se je Bog oslavil v njem, oslavil bo tudi Bog njega v sebi, in precej ga bo oslavil.
33 Sinčeki! še malo sem z vami. Iskali me boste, in kakor sem Judom povedal: Kamor jaz grem, vi ne morete priti, pravim sedaj tudi vam.
34 Novo zapoved vam dajem, da se ljubíte med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubíte med seboj.
35 V tem vas bodo poznali vsi, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen eden do drugega.
36 Reče mu Simon Peter: Gospod, kam greš? Odgovorí mu Jezus: Kamor grem, ne moreš sedaj za menoj iti; prišel boš pa pozneje za menoj.
37 Reče mu Peter: Gospod, za kaj ne morem sedaj za teboj iti? dušo svojo bom položil za-te.
38 Odgovorí mu Jezus: Dušo svojo boš položil za-me? Resnično resnično ti pravim: Ne bo zapel petelin, dokler me trikat ne zatajiš.
