Hebrejcem 9

1 Imel je pač tudi prvi šator pravice službe Božje in posvetno svetišče.

2 Šator namreč je bil napravljen prvi, v katerem je bil svečnik in miza in razpostava kruhov; kateri se imenuje Sveti.

3 Za drugim pa zagrinjalom šator imenovani: Najsvetejši,

4 Imajoč zlato kadilnico in skrinjo zaveze, od vseh strani zlatom okovano, v kateri zlati vrč z mano, in palica Aronova zeleneča, in ploče zaveze;

5 Nad njo pa Kerubi slave, obsenčujoči pokrov sprave, o čemur ni sedaj govoriti na drobno.

6 Ker je torej to tako napravljeno, vhajajo v prvi šator vedno duhovniki službo opravljat;

7 V druzega pa enkrat na leto sam višji duhovnik, ne brez krvi, katero daruje záse in za ljudstva pregreške;

8 Ker Duh sveti kaže to, da pot do svetišča ni še razodeta, dokler ima še stanje prvi šator;

9 Kateri je prilika za čas sedanji, v katerem se darujejo darovi in žrtve, ki ne morejo po zavesti popolniti službujočega,

10 Ker so samo z jedili vred in pijačami in različnim omivanjem in mesnimi navedbami do časa poprave naložene.

11 Kristus pa je prišel, višji duhovnik prihodnjih dobrót, in je šel skozi večji in popolnejši šator, ne z roko narejen, to je, ne tega stvarjenja,

12 Tudi ne po krvi kozlov in telét, nego po svoji krvi, enkrat za vselej v svetišče in je našel večno rešitev. (aiōnios g166)

13 Kajti če bikov in kozlov in junice pepel, ki pokropi onečiščene, osvečuje za mesno čistost,

14 Kolikanj bolj bode kri Kristusa, kateri se je po Duhu večnem daroval brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih dél, da služite Bogu živemu? (aiōnios g166)

15 In zato je nove zaveze srednik, da, ko se je zgodila smrt za rešenje grehov po prvi zavezi, poklicani obljubo zadobé večne dedščine. (aiōnios g166)

16 Kajti kjer je oporoka, treba da se naznani smrt oporočnika;

17 Kajti oporoka je pri mrtvih veljavna, ker nikdar nima moči, kader živi oporočnik.

18 Zato se tudi prva ni ponovila brez krvi.

19 Ko je bil namreč Mojzes vsako zapoved po postavi oznanil vsemu ljudstvu, vzel je kri telét in kozlov z vodo in volno škarlatno in isopom, ter pokropil knjigo sámo in vse ljudstvo, govoreč:

20 "To je kri zaveze, katero je Bog vam zapovedal."

21 In tudi šator in vse orodje službe Božje pokropil je enako s krvjo.

22 In skoraj se vse očisti v krvi po postavi, in brez prelivanja krvi ne zgodí se odpuščenje.

23 Potrebno je torej, da se podobe nebeških stvarî s tem očiščajo, nebeške stvari same pa z boljšimi žrtvami mimo téh.

24 Kajti Kristus ni šel v svetišče z roko narejeno, podobo pravega, nego v samo nebo, prikazat se sedaj obličju Božjemu za nas;

25 Tudi ne, samega sebe večkrat darovat, kakor višji duhovnik vhaja v svetišče vsako leto s tujo krvjo;

26 (Kajti večkrat bi bil moral trpeti od ustanove sveta), sedaj pa se je enkrat prikazal po žrtvi svoji na konci sveta v izbrisanje greha. (aiōn g165)

27 In v kolikor je človeku namenjeno enkrat umreti, po tem pa sodba,

28 Tako se bode tudi Kristus, ko se je enkrat daroval, da bi nosil mnogih grehe, vdrugič brez greha prikazal njim v zveličanje, kateri ga pričakujejo.