Hebrejcem 5

1 Kajti vsak višji duhovnik, kateri se jemlje izmed ljudî, postavlja se za ljudî, kar se tiče Boga, da prinaša darila in žrtve za grehe;

2 Kateri more potrpljenje imeti z nevednimi in tavajočimi, ker tudi njega se drži slabost;

3 In zaradi té mora, kakor za ljudstvo, tako tudi zase darovati za grehe.

4 In zase ne jemlje nihče časti, nego kogar Bog pokliče, kakor tudi Aron.

5 Tako tudi Kristus ni sebe poslavil, da je postal višji duhovnik, nego on, ki mu je govoril: "Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil."

6 Kakor tudi drugjé pravi: "Ti, si duhovnik na vek po redu Melhizedekovem." (aiōn g165)

7 On je o dnevih mesa svojega prošnje in molitve z vpitjem silnim in solzami prinašal do njega, ki ga je mogel oteti smrti, in je uslišan in rešen bil iz groze,

8 In je, dasì sin, učil se po trpljenji pokorščine;

9 In popolnjen je postal njim vsem, ki so mu poslušni, večnega zveličanja začetnik; (aiōnios g166)

10 Katerega je Bog imenoval višjega duhovnika po redu Melhizedekovem.

11 O tem nam je mnogo govoriti in kar je težko pojasniti, ker ste počasni postali na sluhu.

12 Kajti ko bi morali učitelji biti s časom, vas je zopet treba učiti, katere so začetne prvine izrekov Božjih, in postali ste mleka potrebni, in ne trde hrane.

13 Kajti vsak, kdor mleka dobiva, nevešč je besede pravice; kajti dete je;

14 Popolnih pa je trda hrana, njih, ki imajo po izkušnji počutke vajene za razločitev dobrega in hudega.