Efežanom 4

1 Opominjam vas torej jaz, jetnik v Gospodu, da se vedete spodobno poklicu, v katerega ste poklicani,

2 Z vso ponižnostjo in krotkostjo, s potrpežljivostjo prenašajoč se med seboj v ljubezni,

3 Skrbno prizadevajoč si ohraniti edinost Duha v vezí mirú.

4 Eno telo in en Duh, kakor ste tudi poklicani v enem upanji poklica svojega;

5 En Gospod, ena vera, en krst;

6 En Bog in oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh vas.

7 Vsakemu pa izmed nas dala se je milost po meri darú Kristusovega.

8 Zato pravi: "Šel je kvišku ter pripeljal vjetnike, in dal je dar ljudém."

9 (Tisto pa: "šel je kvišku", kaj je druzega, nego da je tudi šel prej dol v spodnje dele zemlje?

10 On, ki je šel dol, je tisti, ki je šel tudi gor nad vsa nebesa, da bi vse izpolnil.)

11 In on je dal ene za aposteljne, ene za preroke, ene za evangeliste, ene za pastirje in učenike,

12 V pripravo svetih, za delo službe, za zdelovanje telesa Kristusovega;

13 Dokler dospemo vsi do edinosti vere in spoznanja sinú Božjega, do moža doraslega, do mere starosti polnosti Kristusove;

14 Da ne bodemo več deca, in nas ne bode sem ter tja metala in gonila vsaka sapa nauka v zvijačnosti človeški, v prekanjenosti do zvitosti zmote;

15 Nego da po resničnosti v ljubezni rastemo v vsem do njega, ki je glava, Kristus,

16 Iz katerega vse telo združeno in zedinjeno po slehernem členovji podajanja, po kreposti v meri vsakega dela rast telesa vrši v izpodbujo svojo v ljubezni.

17 To torej pravim in pričam v Gospodu, da ne hodite dalje, kakor tudi drugi pogani hodijo v ničemurnosti srca svojega,

18 Otemnjeni v razumu, odtujeni življenju Božjemu, zaradi nevednosti bivajoče v njih, zaradi otrpnenosti srca svojega;

19 Kateri so otrpneni vdali se razuzdanosti v doprinašanje sleherne nečistosti v lakomnosti.

20 Vi pa se niste tako učil Kristusa,

21 Ako ste ga slišali in ste bili poučeni v njem, kakor je resnica v Jezusu;

22 Da slečete, po prejnšjem življenji, starega človeka, ki se kvari po sljah prevare;

23 In se ponovite po duhu srca svojega,

24 In oblečete novega človeka, vstvarjenega po Bogu, v pravičnosti in svetosti resnice.

25 Zato iznebivši se laži govorite resnico vsak z bližnjim svojim, ker smo udje med seboj;

26 "Jezite se, in ne grešite!" Solnce naj ne zaide nad jezo vašo,

27 In ne dajajte prostora hudiču.

28 Kdor krade, ne kradi več, temuč trúdi se, delajoč dobro z rokami, da ima kaj podeliti potrebnemu.

29 Nobena gnjila beseda ne izidi iz vaših ust, nego če je katera dobra za izpodbujo po potrebi, da dá milost poslušajočim.

30 In ne žalite svetega Duha Božjega, v katerem ste zapečateni za rešenja dan.

31 Vsaka bridkost in srd in jeza in vpitje in preklinjanje izgini od vas z vso hudobijo;

32 Bodite pa med seboj blagi, usmiljeni, odpuščajoč si, kakor je tudi Bog v Kristusu vam odpustil.