1 Korinčanom 14

1 Hrepenite za ljubeznijo, a trudite se za duhovne stvari, bolje pa, da prerokujete.

2 Kajti kdor govori v jeziku, ne govori ljudém, nego Bogu, ker nikdor ne sluša; z duhom pa govori skrivnosti;

3 A kdor prerokuje ljudém, govori na zbujanje pobožnosti in na opominjanje in na tolažbo.

4 Kajti kdor v jeziku govori, sam sebe zbuja na pobožnost, kdor pa prerokuje, cerkev zbuja na pobožnost.

5 Hočem pa, da vsi govorite jezike, bolje pa, da prerokujete, kajti veči je, kdor prerokuje, nego kdor govori jezike, razen če razklada, da bi se cerkev zbudila na pobožnost.

6 Sedaj pa, bratje, če pridem k vam jezike govoreč, kaj vam bom koristil, če vam ne bom govoril ali v razodetji, ali v znanji, ali v preroštvu, ali v nauku?

7 Kakor brezdušne stvari, ktere glas dajo, bodi si piščal, ali gosli, če razločka v glasovih ne dajo, kako se bo umelo, kaj se piska ali gode?

8 Ker če nerazločen glas trobenta dá, kdo se bo pripravil za boj?

9 Tako tudi vi, če z jezikom razumljive besede ne daste, kako se bo umelo, kaj pravite? kajti v zrak boste govorili.

10 Toliko vrst glasov, postavim, je na svetu, in nobeden izmed njih ni brez znamenovanja.

11 Če torej ne vem moči glasa, mutec bom govorečemu in govoreči bo meni mutec.

12 Tako tudi vi, ko se trudite za duhovne darí, glejte, da boste za pobožno zbujevanje cerkve bogati.

13 Za to, kdor govori v jeziku, naj moli, da bi razkladal.

14 Kajti če molim v jeziku, duh moj moli, a um moj je brez sada.

15 Kaj torej? molil bom z duhom, a molil bom tudi z umom; prepeval bom z duhom, a prepeval bom tudi z umom.

16 Ker če blagosloviš z duhom, ta, kteri je nepodučen, kako poreče amen na tvoj blagoslov, ko ne ve, kaj govoriš?

17 Ti se, res da, dobro zahvaljuješ, ali drugi se ne zbuja na pobožnost.

18 Zahvaljujem se svojemu Bogu, da bolje od vseh vas jezike govorim.

19 Toda v cerkvi rajši pet besed s svojim umom rečem, da tudi druge podučim, nego pa tisoč besed v jeziku.

20 Bratje, ne bodite deca, nego v zlobi bodite deca, a v umu bodite popolni.

21 V postavi je pisano: "Z drugimi jeziki in z drugimi ustnicami bom govoril temu ljudstvu, in tudi tako me ne bodo poslušali, govori Gospod."

22 Tako so jeziki za znamenje ne tem, kteri verujejo, nego nevernim, in preroštvo ne nevernim, nego tem, kteri verujejo.

23 Ko bi se torej sešla cerkev vsa na eno mesto, in bi vsi jezike govorili in vnišli bi tudi nepodučeni ali neverniki, je li ne porekó, da norite?

24 Ko bi pa vsi prerokovali a vnišel bi kak nevernik ali nepodučen, ozmerjajo ga vsi, sodijo ga vsi.

25 In tako se skrivnosti njegovega srca razodevajo, in tako padši na obraz molil bo Boga oznanjujoč, da je Bog za res v vas.

26 Kaj je torej, bratje? Kedar se shajate, vsak vas ima psalm, ima nauk, jezik ima, razodetje ima, razkladanje ima: vse naj se zgodi na zbujevanje pobožnosti.

27 Če v jeziku kdo govori, naj govorita po dva ali k večemu po trije in eden za drugim, in eden naj razklada.

28 Ko bi pa ne bilo razkladalca, molči naj v cerkvi, a sebi naj govori in Bogu.

29 Preroka naj pa govorita dva ali trije, drugi naj pa razsojajo.

30 Če se pa drugemu, kteri sedí, kaj razodene, prvi naj molči.

31 Kajti morete eden po eden vsi prerokovati, da se vsi učé in vsi opominjajo.

32 In duhovi preroški podlagajo se prerokom.

33 Ker Bog ni Bog punta, nego in mira, kakor po vseh cerkvah svetniških.

34 Žene vaše naj v cerkvah molčé, kajti ni jim dopuščeno govoriti, nego podlagati se, kakor tudi postava pravi.

35 A če se hočejo česa naučiti, doma naj svoje može prašajo; kajti grdo je ženam v cerkvi govoriti.

36 Je li od vas beseda Božja izšla? je li k vam samim prišla?

37 Če kdo misli, da je prerok ali duhoven, spozna naj, kar vam pišem, da so Gospodove zapovedi.

38 Če pa kdo ne vé, naj ne vé.

39 Tako, bratje, trudite se, da prerokujete in govoriti v jezikih nikar ne branite.

40 Vse naj se spodobno in po redu godi.