Visoka pesem 2

1 Jaz sem vrtnica Šaróna in dolinska lilija.

2 Kakor lilija med trnjem, tako je moja ljubezen med hčerami.

3 Kakor jablana med gozdnimi drevesi, tak je moj ljubljeni med sinovi. Z velikim veseljem sem se usedla pod njeno senco in njen sad je bil sladek mojemu okusu.

4 Privedel me je v hišo gostije in njegov prapor nad menoj je bila ljubezen.

5 Potešite me s flaškoni, tolažite me z jabolki, kajti jaz sem bolna od ljubezni.

6 Njegova leva roka je pod mojo glavo in njegova desnica me objema.

7 Naročam vam, oh ve hčere jeruzalemske, pri srnah in pri poljskih košutah, da ne razvnamete niti ne zbudite moje ljubezni, dokler njemu ugaja.

8 Glas mojega ljubljenega! Glej, prihaja, skače na gorah, poskakuje po hribih.

9 Moj ljubljeni je podoben srni ali mlademu jelenu. Glej, stoji za našim zidom, gleda pri oknih, kaže se skozi mrežo.

10 Moj ljubljeni je spregovoril in mi rekel: »Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti.

11 Kajti glej, zima je minila, dež je mimo in je izginil.

12 Cvetlice se pojavljajo na zemlji, prišel je čas petja ptic in glas grlice se sliši v naši deželi,

13 figovo drevo poganja svoje zelene fige in trte z nežnim grozdjem dajejo dober vonj. Vstani, moja ljubezen, moja lepotica in odleti.

14 Oh moja golobica, ki si v skalnih razpokah, na skrivnih krajih stopnic, naj vidim tvoje obličje, naj slišim tvoj glas, kajti tvoj glas je prijeten in tvoje obličje je ljubko.«

15 Ujemite nama lisice, majhne lisice, ki plenijo trte, kajti najine trte imajo nežno grozdje.

16 Moj ljubljeni je moj in jaz sem njegova, on pase med lilijami.

17 Dokler se ne zdani in sence [ne] odletijo, se obrni, moj ljubljeni in bodi podoben srni ali mlademu jelenu na gorah Beterja.