Psalmi 78

1 Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.

2 Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,

3 ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.

4 Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.

5 Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,

6 da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,

7 da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi

8 in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.

9 Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.

10 Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi

11 in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.

12 Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.

13 Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.

14 Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.

15 Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.

16 Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.

17 V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.

18 V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.

19 Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«

20 Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?

21 Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,

22 ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,

23 čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes

24 in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.

25 Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.

26 Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.

27 Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.

28 Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.

29 Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;

30 niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,

31 je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.

32 Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.

33 Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.

34 Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.

35 Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.

36 Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.

37 Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.

38 Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.

39 Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.

40 Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!

41 Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.

42 Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.

43 Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana

44 in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.

45 Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.

46 Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.

47 Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.

48 Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.

49 S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.

50 Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni

51 in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.

52 Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.

53 Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.

54 Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.

55 Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.

56 Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,

57 temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.

58 Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.

59 Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,

60 tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi

61 in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.

62 Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.

63 Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.

64 Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.

65 Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.

66 Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.

67 Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,

68 temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.

69 Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.

70 Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.

71 Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.

72 Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.