< Psalmi 74 >

1 Oh Bog, zakaj nas zavračaš za vedno? Zakaj se tvoja jeza kadi proti ovcam tvoje paše?
Masquil de Asaf. ¿Por qué, oh Dios, nos has desechado para siempre? ¿Por qué ha humeado tu furor contra las ovejas de tu prado?
2 Spomni se svoje skupnosti, ki si jo odkupil od davnine, palico svoje dediščine, ki si jo odkupil, to goro Sion, kjer prebivaš.
Acuérdate de tu congregación, que adquiriste de antiguo, cuando redimiste la vara de tu heredad; este monte de Sion, donde has habitado.
3 Dvigni svoja stopala k neprestanim opustošenjem, celó vsemu kar je sovražnik zlobnega storil v svetišču.
Levanta tus pies a los asolamientos eternos; a todo enemigo que ha hecho mal en el santuario.
4 Tvoji sovražniki rjovijo v sredi tvojih skupnosti, svoje zastave so postavili za znamenja.
Tus enemigos han bramado en medio de tus asambleas; han puesto sus propias banderas por señas.
5 Človek je bil slaven, če je nad debela drevesa dvigoval sekire.
Nombrado era, como si lo llevara al cielo, el que metía las hachas en el monte de la madera espesa para el edificio del santuario.
6 Toda sedaj so s sekirami in kladivi takoj zlomili rezljano delo le-tega.
Y ahora con hachas y martillos han quebrado todas sus entalladuras.
7 Ogenj so vrgli v tvoje svetišče, s podrtjem do tal so omadeževali bivališče tvojega imena.
Han puesto a fuego tus santuarios, han ensuciado en la tierra el tabernáculo de tu Nombre.
8 V svojih srcih so rekli: »Skupaj jih uničimo.« V deželi so požgali vse Božje sinagoge.
Dijeron en su corazón: Destruyámoslos de una vez; quemaron todos los lugares de ayuntamiento del pueblo de Dios en la tierra.
9 Ne vidimo svojih znamenj. Nobenega preroka ni več niti tukaj med nami ni nobenega, ki ve doklej.
No vemos ya nuestras banderas propias; no hay más profeta; ni hay con nosotros quien sepa. ¿Hasta cuándo?
10 Oh Bog, doklej bo nasprotnik grajal? Mar bo sovražnik na veke preklinjal tvoje ime?
¿Hasta cuándo, oh Dios, nos afrentará el angustiador? ¿Ha de blasfemar el enemigo perpetuamente tu Nombre?
11 Zakaj umikaš svojo roko, celó svojo desnico? Iztrgaj jo iz svojega naročja.
¿Por qué retraes tu mano, y tu diestra? ¿ Por qué la escondes dentro de tu seno?
12 Kajti Bog je moj Kralj od davnine, ki dela rešitev duš v sredi zemlje.
Pero Dios es mi rey ya de antiguo; el que obra salud en medio de la tierra.
13 S svojo močjo si razdelil morje. Razbijaš glave zmajem v vodah.
Tú hendiste el mar con tu fortaleza; quebrantaste las cabezas de los dragones en las aguas.
14 Razbijaš glave leviatána na koščke in ga daješ, da postane hrana ljudstvu, ki prebiva v divjini.
Tú magullaste las cabezas del leviatán; lo diste por comida al pueblo de los desiertos.
15 Združil si studenec in morje, osušuješ mogočne reke.
Tú abriste fuente y río; tú secaste ríos impetuosos.
16 Dan je tvoj, tudi noč je tvoja, pripravil si svetlobo in sonce.
Tuyo es el día, tuya también es la noche; tú aparejaste la lumbre y el sol.
17 Določil si vse meje zemlje. Naredil si poletje in zimo.
Tú estableciste todos los términos de la tierra; el verano y el invierno tú los formaste.
18 Spomni se, da je sovražnik grajal, oh Gospod in da je nespametno ljudstvo izrekalo bogokletje proti tvojemu imenu.
Acuérdate de esto: que el enemigo ha dicho afrentas al SEÑOR, y que el pueblo loco ha blasfemado tu Nombre.
19 Oh ne izročaj duše svoje grlice množici zlobnih. Ne pozabi skupnosti svojih ubogih na veke.
No entregues a las bestias el alma de tu tórtola; y no olvides para siempre la congregación de tus pobres.
20 Ozri se k zavezi, kajti temni kraji zemlje so polni prebivališč krutosti.
Mira al pacto; porque las tenebrosidades de la tierra llenas están de habitaciones de violencia.
21 Oh naj se zatirani ne vrne osramočen. Naj ubog in pomoči potreben hvalita tvoje ime.
No vuelva avergonzado el abatido; el pobre y el menesteroso alabarán tu Nombre.
22 Vstani, oh Bog, zagovarjaj svojo lastno pravdo. Spomni se, kako te nespameten človek dnevno graja.
Levántate, oh Dios, aboga tu causa; acuérdate de cómo el loco te injuria cada día.
23 Ne pozabi glasu svojih sovražnikov. Hrup teh, ki vstajajo zoper tebe, se nenehno povečuje.
No olvides las voces de tus enemigos; el alboroto de los que se levantan contra ti sube continuamente.

< Psalmi 74 >