Psalmi 71

1 Vate, oh Gospod, polagam svoje trdno upanje. Naj ne bom nikoli postavljen v zadrego.

U tebe se, Gospode, uzdam, nemoj me ostaviti pod sramotom vjeènom.

2 Osvobodi me v svoji pravičnosti in mi povzroči, da pobegnem. Nagni k meni svoje uho in me reši.

Pravdom svojom izbavi me, i oprosti me, prigni k meni uho svoje i pomozi mi.

3 Bodi moje močno prebivališče, kamor se bom lahko nenehno zatekal. Dal si zapoved, da me rešiš, kajti ti si moja skala in moja trdnjava.

Budi mi grad gdje bih svagda dolazio da živim, uredi spasenje moje; jer si ti grad moj i krjepost moja.

4 Osvobodi me, oh moj Bog, iz roke zlobnega, iz roke nepravičnega in krutega človeka.

Bože moj! uzmi me iz ruke bezbožnikove, iz ruke bezakonikove i nasilnikove.

5 Kajti ti si moje upanje, oh Gospod Bog, ti si moje trdno zaupanje od moje mladosti.

Jer si ti nadanje moje, Gospod je Gospod pouzdanje moje od mladosti moje.

6 S teboj sem bil podpiran od maternice. Ti si tisti, ki me je vzel iz notranjosti moje matere. O tebi bo nenehno moja hvala.

Tebe se držim od roðenja, od utrobe matere moje ti si braniè moj; tobom se hvalim svagda.

7 Mnogim sem kakor čudež, toda ti si moje močno zatočišče.

Èudo sam mnogima, a ti si utoèište moje jako.

8 Naj bodo moja usta napolnjena s tvojo hvalo in s tvojo častjo ves dan.

Usta su moja puna hvale tvoje, slave tvoje svaki dan.

9 Ne zavrzi me v času visoke starosti, ne zapusti me, ko oslabi moja moč.

Nemoj me odbaciti pod starost, kad me izdaje snaga moja, nemoj me ostaviti.

10 Kajti moji sovražniki govorijo zoper mene in tisti, ki prežijo na mojo dušo, se skupaj posvetujejo,

Jer neprijatelji moji misle o meni, i koji vrebaju dušu moju dogovaraju se,

11 rekoč: »Bog ga je zapustil. Preganjajte in zgrabite ga, kajti nikogar ni, da ga osvobodi.«

Govoreæi: Bog ga je ostavio, potjerajte i uhvatite ga, jer ga nema ko izbaviti.

12 Oh Bog, ne bodi daleč od mene. O moj Bog, podvizaj se zaradi moje pomoči.

Bože! Ne budi daleko od mene; Bože moj! pohitaj mi u pomoæ.

13 Naj bodo zbegani in uničeni tisti, ki so nasprotniki moji duši; naj bodo pokriti z grajo in nečastjo tisti, ki iščejo mojo bolečino.

Nek se postide i poginu protivnici duše moje; neka popadne stid i sramota na one koji mi traže zla!

14 Toda jaz bom nenehno upal in še bolj in bolj te bom hvalil.

A ja æu se svagda uzdati, i ponavljaæu hvale tebi.

15 Moja usta bodo naznanjala tvojo pravičnost in tvojo rešitev duše ves dan, kajti ne poznam njihovih števil.

Usta æe moja kazivati pravdu tvoju, svaki dan dobroèinstva tvoja, jer im ne znam broja.

16 Šel bom v moči Gospoda Boga. Omenjal bom tvojo pravičnost, namreč samo tvojo.

Uæi æu u sili Gospoda Gospoda, i slaviæu samo tvoju pravdu.

17 Oh Bog, učil si me od moje mladosti in doslej sem oznanjal tvoja čudovita dela.

Bože! ti si me uèio od mladosti, i do danas kazujem èudesa tvoja.

18 Tudi sedaj, ko sem star in sivolas, oh Bog, me ne zapusti, dokler ne pokažem tvoje moči temu rodu in tvojo oblast vsakemu, ki bo prišel.

Ni u starosti i kad osijedjeh nemoj me ostaviti, Bože, eda bih kazivao mišicu tvoju natražju, svoj omladini silu tvoju.

19 Tudi tvoja pravičnost, oh Bog, je zelo visoka, ki si storil velike stvari. Oh Bog, kdo ti je podoben!

Pravda je tvoja, Bože, do najviše visine; u velikim djelima, koja si uèinio, Bože, ko je kao ti?

20 Ti, ki si mi pokazal velike in boleče stiske, me boš ponovno oživil in ponovno privedel gor iz globin zemlje.

Koliko si me puta bacao u velike i ljute nevolje, pak si me opet ostavio meðu živima i iz bezdana me zemaljskih opet izvadio.

21 Povečal boš mojo veličino in me tolažil na vsaki strani.

Mnogo si me puta podizao i ponavljao utjehe.

22 Prav tako te bom hvalil s plunko, celó tvojo resnico, oh moj Bog. Tebi bom prepeval s harfo, oh ti, Sveti Izraelov.

I ja te hvalim uz psaltir, tvoju vjernost, Bože moj; udaram ti u gusle, sveèe Izrailjev!

23 Moje ustnice se bodo silno veselile, kadar ti prepevam in moja duša, ki si jo odkupil.

Raduju se usta moja kad pjevam tebi, i duša moja, koju si izbavio.

24 Tudi moj jezik bo ves dan govoril o tvoji pravičnosti, kajti zbegani so, ker so privedeni v sramoto [tisti], ki iščejo mojo bolečino.

I jezik moj svaki dan kazuje pravdu tvoju; jer su postiðeni i posramljeni koji mi traže zla.