< Psalmi 55 >

1 Pazljivo prisluhni moji molitvi, oh Bog in ne skrij se pred mojo ponižno prošnjo.
En undervisning Davids, till att föresjunga på strängaspel. Gud, hör mina bön, och fördölj dig icke för mitt bedjande.
2 Prisluhni mi in me usliši. V svoji pritožbi žalujem in zganjam hrup
Akta uppå mig, och hör mig, huru jämmerliga jag klagar och gråter;
3 zaradi glasu sovražnika, zaradi zatiranja zlobnega, kajti name mečejo krivičnost in z besom me sovražijo.
Att fienden så ropar, och den ogudaktige tränger; ty de vilja komma mig på skada, och äro mig svårliga vrede.
4 Moje srce znotraj mene je boleče zaskrbljeno in strahote smrti so padle name.
Mitt hjerta ängslas i mitt lif, och dödsens fruktan är fallen uppå mig.
5 Strah in trepet sta prišla name in groza me je preplavila.
Fruktan och bäfvande är mig uppåkommet, och grufvelse hafver öfverfallit mig.
6 Rekel sem: »Oh da bi imel peruti kakor golobica! Kajti potem bi odletel proč in bi bil miren.
Jag sade: O! hade jag vingar såsom dufvor, att jag måtte flyga, och någorstäds blifva;
7 Glej, potem bi odtaval daleč proč in ostal v divjini. (Sela)
Si, så ville jag draga mig långt bort, och blifva i öknene. (Sela)
8 Pospešil bi svoj pobeg pred vetrovnim viharjem in neurjem.«
Jag ville skynda mig, att jag måtte undkomma för storm och oväder.
9 Uniči, oh Gospod in razdeli njihove jezike, kajti videl sem nasilje in prepir v mestu.
Gör, Herre, deras tungor oens, och låt dem förgås; ty jag ser orätt och trätor i stadenom.
10 Dan in noč hodijo okrog po njegovih zidovih. Tudi vragolija in bridkost sta v njegovi sredi.
Sådant går dag och natt allt omkring, innan hans murar; möda och arbete är derinne.
11 Zlobnost je v njegovi sredi. Prevara in zvijača ne odideta iz njegovih ulic.
Orätten regerar derinne; lögn och bedrägeri vänder intet igen uppå hans gator.
12 Kajti ni bil sovražnik, ki me je grajal, potem bi to lahko prenesel. Niti ni bil, kdor me je sovražil, ki se je poveličal zoper mene, potem bi se skril pred njim.
Om min fiende skämde mig, ville jag det lida; och om min hatare trugade mig, ville jag gömma mig bort för honom.
13 Toda bil si ti, človek, moj vrstnik, moj vodnik in moj znanec.
Men du äst min stallbroder, min skaffare, och min kände vän.
14 Skupaj sva imela prijetno namero in družno hodila v Božjo hišo.
Vi, som vänliga omginges inbördes med hvarannan, vi vandrade i Guds hus tillhopa.
15 Naj se jih polasti smrt in naj hitro gredo dol v pekel, kajti zlobnost je v njihovih bivališčih in med njimi. (Sheol h7585)
Döden öfverfalle dem, och fare sig lefvande uti helvetet; ty all skalkhet är uti deras hop. (Sheol h7585)
16 Kar se mene tiče, bom klical k Bogu in Gospod me bo rešil.
Men jag vill ropa till Gud, och Herren skall hjelpa mig.
17 Zvečer, zjutraj in opoldan bom molil in glasno vpil. Slišal bo moj glas.
Om afton, morgon och middag vill jag klaga och gråta; så skall han höra mina röst.
18 V miru je osvobodil mojo dušo pred bitko, ki je bila zoper mene, kajti mnogo jih je bilo z menoj.
Han förlöser mina själ ifrå dem som vilja till verka med mig, och skaffar henne ro; ty de äro många emot mig.
19 Bog bo slišal in jih prizadel, celó on, ki ostaja od davnine. (Sela) Ker nimajo sprememb, zato se ne bojijo Boga.
Gud skall hörat, och späka dem, den alltid blifver. (Sela) Ty de vända sig icke, och frukta Gud intet;
20 Svoje roke je iztegnil zoper tiste, ki so v miru z njim; prelomil je svojo zavezo.
Ty de lägga sina händer uppå hans fridsamma, och ohelga hans förbund.
21 Besede iz njegovih ust so bile bolj gladke kakor maslo, toda v njegovem srcu je bila vojna. Njegove besede so bile mehkejše kakor olje, čeprav so bile izvlečeni meči.
Deras mun är halare än smör, och hafva dock örlig i sinnet; deras ord äro lenare än olja, och äro dock bar svärd.
22 Svoje breme vrzi na Gospoda in on te bo podpiral. Nikoli ne bo dopustil, da bi bil pravični omajan.
Kasta dina omsorg uppå Herran, han skall försörja dig; och skall icke låta den rättfärdiga i oro blifva till evig tid.
23 Toda ti, oh Bog, jih boš zrušil v jamo uničenja. Krvoločni in varljivi ljudje ne bodo preživeli polovice svojih dni, jaz pa bom zaupal vate.
Men Gud, du skall nederstörta dem uti den djupa kulona; de blodgiruge och falske skola icke komma till sin halfva ålder; men jag hoppas uppå dig.

< Psalmi 55 >