Psalmi 14

1 Bedak je rekel v svojem srcu: »Ni Boga.« Izprijeni so, počeli so gnusna dela, nikogar ni, ki dela dobro.

Zborovođi. Davidov. Bezumnik reče u srcu: “Nema Boga.” Pokvareni rade gadosti; nitko da čini dobro.

2 Gospod je pogledal dol z neba na človeške otroke, da vidi, ali obstaja kdorkoli, ki je razumel in išče Boga.

Jahve s nebesa gleda na sinove ljudske da vidi ima li tko razuman Boga da traži.

3 Vsi so odšli vstran, vsi skupaj so postali pokvarjeni. Nikogar ni, ki dela dobro, ne, niti enega ni.

No, svi skrenuše zajedno, svi se pokvariše: nitko da čini dobro - nikoga nema.

4 Mar vsi delavci krivičnosti nimajo spoznanja? Ki žro moje ljudstvo, kakor jedo kruh, pa ne kličejo h Gospodu?

Neće li se urazumiti svi što bezakonje čine, koji proždiru narod moj kao da jedu kruha? Ne zazivlju ime Jahvino:

5 Bili so v velikem strahu, kajti Bog je z rodom pravičnih.

jednom će drhtati od straha, jer je Bog s rodom pravednim.

6 Sramotili ste nasvet siromašnega, zato ker je Gospod njegovo pribežališče.

Želite razbiti nakane ubogog: Jahve je utočište njegovo.

7 Oh, da bi Izraelova rešitev duš prišla iz Siona! Ko Gospod privede nazaj ujete svojega ljudstva, se bo Jakob veselil in Izrael bo vesel.

O neka dođe sa Siona spas Izraelu! Kad Jahve promijeni udes naroda svoga, klicat će Jakov, radovat se Izrael.