< Pregovori 1 >

1 Pregovori Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja,
LOS proverbios de Salomón, hijo de David, rey de Israel:
2 da bi spoznali modrost in poučevanje, da bi zaznali besede razumevanja,
Para entender sabiduría y doctrina; para conocer las razones prudentes;
3 da bi sprejeli poučevanje modrosti, pravice, sodbe in nepristranskost;
Para recibir el consejo de prudencia, justicia, y juicio y equidad;
4 da bi dali premetenost preprostemu, mladeniču spoznanje in preudarnost.
Para dar sagacidad á los simples, y á los jóvenes inteligencia y cordura.
5 Moder človek bo slišal in bo povečal učenje in razumen človek se bo dokopal k modrim nasvetom,
Oirá el sabio, y aumentará el saber; y el entendido adquirirá consejo;
6 da bo razumel pregovor in razlago, besede modrih in njihove temne izreke.
Para entender parábola y declaración; palabras de sabios, y sus dichos oscuros.
7 Strah Gospodov je začetek spoznanja, toda bedaki prezirajo modrost in poučevanje.
El principio de la sabiduría es el temor de Jehová: los insensatos desprecian la sabiduría y la enseñanza.
8 Moj sin, prisluhni poučevanju svojega očeta in ne zapusti postave svoje matere,
Oye, hijo mío, la doctrina de tu padre, y no desprecies la dirección de tu madre:
9 kajti ona bosta ornament milosti tvoji glavi in verižici okoli tvojega vratu.
Porque adorno de gracia serán á tu cabeza, y collares á tu cuello.
10 Moj sin, če te grešniki privabljajo, ne privoli.
Hijo mío, si los pecadores te quisieren engañar, no consientas.
11 Če rečejo: »Pridi z nami, v zasedi prežimo na kri, brez razloga se tajno pritajimo za nedolžnega,
Si dijeren: Ven con nosotros, pongamos asechanzas á la sangre, acechemos sin motivo al inocente;
12 požrimo jih žive kakor grob in cele, kakor tiste, ki gredo dol v jamo. (Sheol h7585)
Los tragaremos vivos como el sepulcro, y enteros, como los que caen en sima; (Sheol h7585)
13 Našli bomo vse dragoceno imetje, svoje hiše bomo napolnili z ukradenim blagom.
Hallaremos riquezas de todas suertes, henchiremos nuestras casas de despojos;
14 Svoj žreb vrzi med nas, vsi imejmo eno mošnjo.«
Echa tu suerte entre nosotros; tengamos todos una bolsa:
15 Moj sin, ne hodi z njimi na pot, svoje stopalo zadrži pred njihovo stezo,
Hijo mío, no andes en camino con ellos; aparta tu pie de sus veredas:
16 kajti njihova stopala tečejo k zlu in hitijo, da prelijejo kri.
Porque sus pies correrán al mal, é irán presurosos á derramar sangre.
17 Zagotovo je zaman razprostrta mreža v očeh katerekoli ptice.
Porque en vano se tenderá la red ante los ojos de toda ave;
18 In oni prežijo v zasedi na svojo lastno kri, tajno se pritajijo za svoja lastna življenja.
Mas ellos á su propia sangre ponen asechanzas, y á sus almas tienden lazo.
19 Takšne so poti vsakega, ki je pohlepen dobička, ki odvzema življenje svojim lastnikom.
Tales son las sendas de todo el que es dado á la codicia, [la cual] prenderá el alma de sus poseedores.
20 Modrost kliče zunaj, svoj glas izreka na ulicah,
La sabiduría clama de fuera, da su voz en las plazas:
21 kliče na glavnem kraju vrveža, v odprtinah velikih vrat, v mestu izreka svoje besede, rekoč:
Clama en los principales lugares de concurso; en las entradas de las puertas de la ciudad dice sus razones:
22 »Doklej boste, vi topi, ljubili topost? In se posmehljivci razveseljevali v svojem posmehovanju in bedaki sovražili spoznanje?
¿Hasta cuándo, oh simples, amaréis la simpleza, y los burladores desearán el burlar, y los insensatos aborrecerán la ciencia?
23 Obrnite se na moj opomin. Glejte, na vas bom izlila svojega duha, razglašala vam bom svoje besede.
Volveos á mi reprensión: he aquí yo os derramaré mi espíritu, y os haré saber mis palabras.
24 Ker sem klicala, pa ste odklonili, iztegovala sem svojo roko, pa noben človek ni upošteval,
Por cuanto llamé, y no quisisteis; extendí mi mano, y no hubo quien escuchase;
25 temveč ste zaničevali vse moje svetovanje in niste hoteli mojega opomina,
Antes desechasteis todo consejo mío, y mi reprensión no quisisteis:
26 se bom tudi jaz smejala ob vaši katastrofi, zasmehovala bom, ko pride vaš strah,
También yo me reiré en vuestra calamidad, y me burlaré cuando [os] viniere lo que teméis;
27 ko prihaja vaš strah kakor opustošenje in vaše uničenje kakor vrtinčast veter, ko nad vas prihajata tegoba in tesnoba.
Cuando viniere como una destrucción lo que teméis, y vuestra calamidad llegare como un torbellino; cuando sobre vosotros viniere tribulación y angustia.
28 Tedaj se bodo obračali name, toda ne bom jim odgovorila, iskali me bodo zgodaj, toda ne bodo me našli,
Entonces me llamarán, y no responderé; buscarme han de mañana, y no me hallarán:
29 ker so sovražili spoznanje in niso izbrali strahu Gospodovega.
Por cuanto aborrecieron la sabiduría, y no escogieron el temor de Jehová,
30 Ničesar niso hoteli od mojega nasveta. Prezirali so vsak moj opomin.
Ni quisieron mi consejo, y menospreciaron toda reprensión mía:
31 Zato bodo jedli od sadu svoje lastne poti in napolnjeni bodo s svojimi lastnimi naklepi.
Comerán pues del fruto de su camino, y se hartarán de sus consejos.
32 Kajti odvračanje od preprostosti jih bo ubilo in uspevanje bedakov jih bo uničilo.
Porque el reposo de los ignorantes los matará, y la prosperidad de los necios los echará á perder.
33 Toda kdorkoli me posluša, bo varno prebival in bo miren pred strahom zla.«
Mas el que me oyere, habitará confiadamente, y vivirá reposado, sin temor de mal.

< Pregovori 1 >