< Marko 14 >

1 Dva dni kasneje je bil praznik pashe in nekvašenega kruha. In visoki duhovniki in pisarji so si prizadevali, kako bi ga lahko s prebrisanostjo prijeli in ga usmrtili. 2 Vendar so rekli: »Ne na prazničen dan, da ne bi bilo vstaje med ljudmi.« 3 In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, medtem ko je sedel pri obedu, je prišla ženska, ki je imela alabastrno škatlo zelo dragocenega mazila iz narde; in strla škatlo ter jo izlila na njegovo glavo. 4 In tam so bili nekateri, ki so imeli v sebi ogorčenje in rekli: »Čemu je bila narejena ta potrata mazila? 5 Kajti lahko bi bilo prodano za več kakor tristo denarjev in dano revnim.« In godrnjali so zoper njo. 6 Jezus pa je rekel: »Pustite jo pri miru. Zakaj jo nadlegujete? Na meni je storila dobro delo. 7 Kajti uboge imate vedno med seboj in kadarkoli želite, jim lahko storite dobro, toda mene nimate vedno. 8 Naredila je, kar je lahko; prišla je vnaprej, da moje telo mazili za pokop. 9 Resnično, povem vam: ›Kjerkoli se bo ta evangelij oznanjal po vsem svetu, se bo tudi to, kar je ona storila, govorilo njej v spomin.‹« 10 Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, pa je odšel k visokim duhovnikom, da bi jim ga izdal. 11 Ko so oni to slišali, so bili veseli in so mu obljubili, da mu dajo denar. In iskal je, kako bi ga lahko ob priložnosti izdal. 12 In prvi dan nekvašenega kruha, ko so zaklali pashalno jagnje, so mu njegovi učenci rekli: »Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš lahko jedel pashalno jagnje?« 13 In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima reče: »Pojdita v mesto in tam vaju bo srečal mož, ki nese lončen vrč vode. Sledita mu. 14 In kjerkoli bo vstopil, recita hišnemu očetu: ›Učitelj pravi: ›Kje je soba za goste, kjer bom s svojimi učenci jedel pashalno jagnje?‹‹ 15 In pokazal vama bo veliko zgornjo sobo, opremljeno in pripravljeno; tam pripravita za nas.« 16 In njegova učenca sta odšla naprej ter prišla v mesto in našla, kakor jima je rekel; in pripravila sta pashalno jagnje. 17 In zvečer je prišel z dvanajsterimi. 18 In ko so se usedli ter jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: ›Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.‹« 19 Postajali pa so žalostni in mu drug za drugim govorili: ›Ali sem jaz?‹ in drugi je rekel: ›Ali sem jaz?‹ 20 Odgovoril je in jim rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, ki z menoj pomaka v skledo. 21 Sin človekov zares gre, kakor je pisano o njem, toda gorje tistemu človeku, po katerem je bil Sin človekov izdan! Dobro bi bilo za tega človeka, če se nikoli ne bi rodil.« 22 In ko so pojedli, je Jezus vzel kruh in blagoslovil in ga razlomil in jim dal ter rekel: »Vzemite, jejte, to je moje telo.« 23 In vzel je čašo in ko se je zahvalil, jim jo je dal in vsi so pili iz nje. 24 In rekel jim je: »To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge. 25 Resnično, povem vam: ›Nič več ne bom pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom pil novega v Božjem kraljestvu.‹« 26 In ko so odpeli hvalnico, so odšli ven na Oljsko goro. 27 In Jezus jim reče: »Vsi se boste to noč pohujšali zaradi mene, kajti pisano je: ›Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile.‹ 28 Toda potem, ko bom obujen, bom pred vami šel v Galilejo.« 29 Toda Peter mu je rekel: »Četudi se bodo vsi pohujšali, se vendarle jaz ne bom.« 30 Jezus pa mu reče: »Resnično, povem ti: ›Da me boš ta dan, celó v tej noči, preden petelin dvakrat zapoje, trikrat zatajil.‹« 31 Toda on je še bolj silovito govoril: »Če naj bi umrl s teboj, te na noben način ne bom zatajil.« Prav tako so govorili tudi vsi drugi. 32 In prišli so na kraj, ki je bil imenovan Getsemani. In svojim učencem reče: »Sedíte tukaj, dokler bom molil.« 33 In s seboj vzame Petra in Jakoba in Janeza in postajal je boleče prepaden in zelo potrt 34 in jim reče: »Moja duša je silno žalostna do smrti. Zadržujte se tukaj in bedite.« 35 In odšel je malce naprej ter padel na tla in molil, če bi bilo mogoče, da gre ta ura mimo njega. 36 In rekel je: »Aba, Oče, tebi so vse stvari mogoče. To čašo odvzemi od mene, vendar ne kar jaz hočem, temveč kar ti hočeš.« 37 In pride ter jih najde speče in reče Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro bedeti? 38 Bedite in molíte, da ne bi vstopili v skušnjavo. Duh je resnično voljan, toda meso je šibko.« 39 In ponovno je odšel proč ter molil in govoril iste besede. 40 In ko se je vrnil, jih je ponovno našel speče (kajti njihove oči so bile težke) niti niso vedeli, kaj naj mu odgovorijo. 41 In pride tretjič ter jim reče: »Spite torej in vzemite si svoj počitek; dovolj je, ura je prišla; glejte, Sin človekov je izdan v roke grešnikov. 42 Vstanite, pojdimo; glejte, tisti, ki me izdaja, je blizu.« 43 Medtem pa, ko je še govoril, takoj pride Juda, eden izmed dvanajsterih in z njim velika množica z meči in palicami od vélikih duhovnikov in pisarjev in starešin. 44 In tisti, ki ga je izdal, jim je dal znak, rekoč: »Kogarkoli bom poljubil, ta isti je on; primite ga in ga varno odvedite proč.« 45 In brž, ko je prišel, je nemudoma šel k njemu in reče: »Učitelj, učitelj; « in ga poljubil. 46 Oni pa so svoje roke položili nanj ter ga prijeli. 47 Eden izmed tistih, ki je stal poleg, pa je izvlekel meč in udaril služabnika vélikega duhovnika ter mu odsekal uho. 48 In Jezus je odgovoril ter jim rekel: »Ali ste prišli ven, da me primete kakor zoper tatu, z meči in s palicami? 49 Dnevno sem bil z vami v templju in poučeval, pa me niste prijeli, toda pisma morajo biti izpolnjena.« 50 In vsi so ga zapustili ter pobegnili. 51 Sledil pa mu je nek mladenič, ki je imel okoli svojega nagega telesa ogrnjeno laneno oblačilo; in mladeniča so zgrabili, 52 ta pa je pustil laneno oblačilo in nag pobegnil od njih. 53 In Jezusa so odvedli k vélikemu duhovniku; in z njim so bili zbrani vsi visoki duhovniki in starešine in pisarji. 54 In Peter mu je sledil od daleč, celó v palačo vélikega duhovnika; in sedèl je s služabniki ter se grel pri ognju. 55 In visoki duhovniki in ves véliki zbor so iskali pričevanje zoper Jezusa, da ga usmrté, pa niso našli nobenega. 56 Kajti mnogo jih je krivo pričalo proti njemu, toda njihova pričevanja se niso ujemala. 57 In tam so vstali nekateri in krivo pričali proti njemu, rekoč: 58 »Slišali smo ga reči: ›Uničil bom ta tempelj, ki je narejen z rokami in v treh dneh bom zgradil novega, narejenega brez rok.‹« 59 Toda niti tako se njihova pričevanja niso ujemala. 60 Véliki duhovnik pa je vstal, [stopil] v sredo in vprašal Jezusa, rekoč: »Nič ne odgovarjaš? Kaj je to, kar ti pričajo zoper tebe?« 61 Vendar je ohranil svoj mir in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je ponovno vprašal in mu rekel: »Ali si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?« 62 In Jezus je rekel: »Jaz sem, in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici moči in prihajati na oblakih neba.« 63 Tedaj je véliki duhovnik raztrgal svoja oblačila in reče: »Kaj nam je treba nadaljnjih prič? 64 Slišali ste bogokletje, kaj mislite?« In vsi so ga obsodili, da je kriv smrti. 65 Nekateri pa so začeli pljuvati nanj in zakrivati njegov obraz ter ga klofutati in mu govoriti: »Prerokuj.« Služabniki pa so ga udarjali z dlanmi svojih rok. 66 In ko je bil Peter spodaj v palači, pride ena izmed služabnic vélikega duhovnika. 67 In ko je videla Petra, kako se greje, ga je pogledala in rekla: »In tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.« 68 Vendar je zanikal, rekoč: »Ne vem niti ne razumem kaj praviš.« In odšel je ven v preddverje, petelin pa je zakikirikal. 69 In služkinja ga je ponovno videla in začela govoriti tem, ki so stali poleg: »Ta je eden izmed njih.« 70 On pa je ponovno zanikal. In malce kasneje so tisti, ki so stali poleg, ponovno rekli Petru: »Zagotovo si eden izmed njih, kajti Galilejec si in tvoje narečje se ujema k temu.« 71 Vendar je začel preklinjati in prisegati, rekoč: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72 In petelin je drugič zapel. Peter pa se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« Ko pa je o tem premišljeval, je zajokal.

< Marko 14 >