Luka 5

1 In pripetilo se je, medtem ko je množica pritiskala nanj, da sliši Božjo besedo, [da] je stal ob Genezareškem jezeru 2 in zagledal dve ladji pripravljeni pri jezeru: toda ribiči so odšli iz njiju ter izpirali svoje mreže. 3 In vstopil je v eno izmed ladij, ki je bila Simonova in ga prosil, da bi odrinil malce proč od kopnega. In usedel se je ter iz ladje učil množico. 4 Torej, ko je prenehal govoriti, je rekel Simonu: „Kreni na globoko in spusti dol svoje mreže za vleko.“ 5 In Simon mu odgovori in reče: „Učitelj, celó noč smo garali, pa nismo nič ujeli; vendar bom na tvojo besedo to mrežo spustil dol.“ 6 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib: in njihova mreža se je pretrgala. 7 In dali so znamenje svojim tovarišem, ki so bili na drugi ladji, da naj pridejo ter jim pomagajo. In prišli so ter napolnili obe ladji, tako da sta se začeli potapljati. 8 Ko je Simon Peter to videl, je pri Jezusovih kolenih padel dol, rekoč: „Odidi od mene, oh Gospod; kajti grešen človek sem.“ 9 Kajti nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je bil osupel on in vsi ti, ki so bili z njim: 10 in tako sta bila tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila s Simonom tovariša. In Jezus je Simonu rekel: „Ne boj se; odslej boš lovil ljudi.“ 11 In ko so svoji ladji pripeljali do kopnega, so vse zapustili in mu sledili. 12 In pripetilo se je, ko je bil v nekem mestu, [da] zagleda človeka polnega gobavosti: ko je [le-ta] zagledal Jezusa, je padel na svoj obraz ter ga rotil, rekoč: „Gospod, če hočeš, me lahko očistiš.“ 13 In on je iztegnil svojo roko in se ga dotaknil, rekoč: „Hočem: bodi čist.“In gobavost je takoj odšla od njega. 14 In naročil mu je, da ne pove nobenemu človeku: „Temveč pojdi in se pokaži duhovniku ter daruj za svoje očiščenje glede na Mojzesovo zapoved, njim v pričevanje.“ 15 Toda njegov slôves je toliko bolj na veliko šel naokoli: in velike množice so prišle skupaj, da poslušajo in da bi bile po njem ozdravljene svojih slabotnosti. 16 On pa se je umaknil v divjino in molil. 17 In pripetilo se je na določeni dan, medtem ko je učil, da so bili tam, sedeči poleg, farizeji in učeni možje postave, ki so prišli iz vsakega mesta Galileje in Judeje in Jeruzalema: in Gospodova moč je bila prisotna, da jih ozdravi. 18 In glej, možje so prinesli na postelji človeka, ki je bil prevzet s paralizo: in iskali so načine, da ga privedejo noter in da ga položijo predenj. 19 In ko zaradi množice niso mogli najti po kateri poti bi ga lahko prinesli noter, so odšli na hišno streho in ga z njegovim ležiščem vred spustili navzdol skozi strešno kritino v sredo pred Jezusa. 20 In ko je videl njihovo vero, mu je rekel: „Človek, tvoji grehi so ti odpuščeni.“ 21 In pisarji in farizeji so začeli premišljevati, rekoč: „Kdo je ta, ki govori bogokletja? Kdo lahko odpušča grehe razen Boga samega?“ 22 Toda, ko je Jezus zaznal njihove misli, jim je odgovoril in rekel: „Kaj razmišljate v svojih srcih? 23 Ali je lažje reči: ‚Tvoji grehi naj ti bodo odpuščeni; ‘ali reči: ‚Dvigni se in hôdi?‘ 24 Toda da boste lahko vedeli, da ima Sin človekov na zemlji oblast, da odpušča grehe, “(je rekel bolnemu zaradi paralize) „jaz ti pravim: ‚Vstani in vzemi svoje ležišče in pojdi v svojo hišo.‘“ 25 In takoj se je pred njimi dvignil ter pobral to, na čemer je ležal in odšel k svoji lastni hiši, proslavljajoč Boga. 26 In vsi so bili osupli in slavili Boga in izpolnjeni so bili s strahom, rekoč: „Danes smo videli čudne stvari.“ 27 Po teh besedah pa je odšel dalje in zagledal davkarja, imenovanega Levi, ki je sedel pri kraju plačevanja davkov: in mu rekel: „Sledi mi.“ 28 In ta je pustil vse, se dvignil ter mu sledil. 29 In Levi mu je v svoji lastni hiši pripravil veliko praznovanje: in bila je velika skupina davkarjev in drugih, ki so se z njimi usedli. 30 Toda njihovi pisarji in farizeji so godrnjali zoper njegove učence, rekoč: „Zakaj jeste in pijete z davkarji in grešniki?“ 31 In Jezus jim odgovori in reče: „Tisti, ki so zdravi, ne potrebujejo zdravnika; temveč tisti, ki so bolni. 32 Nisem prišel, da kličem pravične, temveč grešnike h kesanju.“ 33 In rekli so mu: „Zakaj se Janezovi učenci pogosto postijo in opravljajo molitve in enako učenci farizejev; toda tvoji jedo in pijejo?“ 34 Rekel jim je: „Ali lahko primorate otroke svatovske sobe, da se postijo, medtem ko je z njimi ženin? 35 Toda prišli bodo dnevi, ko bo ženin odvzet od njih in tedaj, v tistih dneh, se bodo postili.“ 36 In povedal jim je tudi prispodobo: „Nihče ne polaga koščka iz nove obleke na staro; če drugače, potem nov dela raztrganino in tudi košček, ki je bil odvzet iz nove, se ne ujema s staro. 37 In novega vina nihče ne vliva v stare mehove; sicer bo novo vino mehove razgnalo in bo izlito in mehovi bodo propadli. 38 Toda novo vino mora biti vlito v nove mehove; in oboje je ohranjeno. 39 Prav tako nihče, ki je pil staro vino, noče nemudoma novega: kajti pravi: ‚Staro je boljše.‘“