Job 5
1 »Sedaj kliči, če bo tam kdorkoli, ki ti bo odgovoril. H kateremu izmed svetih se boš obrnil?
Voca ergo, si est qui tibi respondeat, et ad aliquem sanctorum convertere.
2 Kajti bes ubija nespametnega človeka in zavist ubija neumnega.
Vere stultum interficit iracundia, et parvulum occidit invidia.
3 Videl sem nespametnega, da se ukoreninja, toda nenadoma sem preklel njegovo prebivališče.
Ego vidi stultum firma radice, et maledixi pulchritudini eius statim.
4 Njegovi otroci so daleč od varnosti in zdrobljeni so pri velikih vratih niti tam ni nikogar, da jih osvobodi.
Longe fient filii eius a salute, et conterentur in porta, et non erit qui eruat.
5 Katerega žetev pojedo lačni in jo pobirajo celo iz trnja in ropar požira njihovo imetje.
Cuius messem famelicus comedet, et ipsum rapiet armatus, et bibent sitientes divitias eius.
6 Čeprav stiska ne prihaja iz prahu niti težava ne poganja iz tal,
Nihil in terra sine causa fit, et de humo non oritur dolor.
7 vendar je človek rojen za stisko, kakor iskrice letijo navzgor.
Homo nascitur ad laborem, et avis ad volatum.
8 Iskal bi Boga in Bogu bi izročil svojo zadevo,
Quam ob rem ego deprecabor Dominum, et ad Deum ponam eloquium meum:
9 ki dela velike stvari in nedoumljive, čudovite stvari brez števila,
Qui facit magna et inscrutabilia et mirabilia absque numero:
10 ki daje dež na zemljo in vode pošilja na polja,
Qui dat pluviam super faciem terræ, et irrigat aquis universa:
11 da tiste, ki so nizki, postavi visoko; da bi tisti, ki žalujejo, lahko bili povišani do varnosti.
Qui ponit humiles in sublime, et mœrentes erigit sospitate:
12 On razočara naklepe prebrisanega, tako da njihove roke ne morejo opravljati svoje podjetnosti.
Qui dissipat cogitationes malignorum, ne possint implere manus eorum quod cœperant:
13 Modre jemlje v njihovi prebrisanosti in nasvet kljubovalnega je naglo izvršen.
Qui apprehendit sapientes in astutia eorum, et consilium pravorum dissipat:
14 Srečajo se s temo podnevi in tipajo opoldan kakor ponoči.
Per diem incurrent tenebras, et quasi in nocte sic palpabunt in meridie.
15 Toda on rešuje ubogega pred mečem, pred njihovimi usti in pred roko mogočnih.
Porro salvum faciet egenum a gladio oris eorum, et de manu violenti pauperem.
16 Tako ima ubogi upanje in krivičnost ustavlja svoja usta.
Et erit egeno spes, iniquitas autem contrahet os suum.
17 Glej, srečen je človek, ki ga Bog graja, zatorej ne preziraj karanja Vsemogočnega.
Beatus homo qui corripitur a Deo: increpationem ergo Domini ne reprobes:
18 Kajti on dela rane in jih povezuje, on ranja in njegove roke ozdravljajo.
Quia ipse vulnerat, et medetur: percutit, et manus eius sanabunt.
19 Osvobodil te bo v šestih težavah. Da, v sedmi se te nobeno zlo ne bo dotaknilo.
In sex tribulationibus liberabit te, et in septima non tangent te malum.
20 V lakoti te bo odkupil pred smrtjo in v vojni pred močjo meča.
In fame eruet te de morte, et in bello de manu gladii.
21 Skrit boš pred bičanjem jezika niti se ne boš bal uničenja, kadar to prihaja.
A flagello linguæ absconderis, et non timebis calamitatem cum venerit.
22 Ob uničenju in lakoti se boš smejal niti se ne boš bal zemeljskih zveri.
In vastitate, et fame ridebis, et bestias terræ non formidabis.
23 Kajti v zavezi boš s kamni polja in poljske zveri bodo v miru s teboj.
Sed cum lapidibus regionum pactum tuum, et bestiæ terræ pacificæ erunt tibi.
24 Vedel boš, da bo tvoj šotor v miru in obiskal boš svoje prebivališče in ne boš grešil.
Et scies quod pacem habeat tabernaculum tuum, et visitans speciem tuam, non peccabis.
25 Vedel boš tudi, da bo tvojega semena veliko in tvojega potomstva kakor trave zemlje.
Scies quoque quoniam multiplex erit semen tuum, et progenies tua quasi herba terræ.
26 K svojemu grobu boš prišel v polni starosti, podobno kakor kopica žita prihaja v svojem obdobju.
Ingredieris in abundantia sepulchrum, sicut infertur acervus tritici in tempore suo.
27 Glej to, mi smo to preiskali, tako je to. Poslušaj to in spoznaj to v svoje dobro.«
Ecce, hoc, ut investigavimus, ita est: quod auditum, mente pertracta.
