Job 41

1 Zmoreš s kavljem izvleči leviatána? Ali njegov jezik z vrvico, ki jo spuščaš dol?

2 Ali lahko zatakneš kavelj v njegov nos? Ali njegovo čeljust prebodeš z [ribiško] ostjo.

3 Mar ti bo delal mnoge ponižne prošnje? Ti bo govoril nežne besede?

4 Bo sklenil zavezo s teboj? Ga boš vzel za služabnika na veke?

5 Se boš igral z njim kakor s ptico? Ali ga hočeš zvezati za svoje dekle?

6 Ali bodo družabniki iz njega naredili gostijo? Ga bodo razdelili med trgovce?

7 Lahko njegovo kožo napolniš z bodečimi žicami? Ali njegovo glavo z ribjimi sulicami?

8 Svojo roko položi nanj, spomni se bitke, ne stori tega ponovno.

9 Glej, njegovo upanje je zaman. Ali ne bo nekdo vržen dol, celo ko ga zagleda?

10 Nihče ni tako pogumen, da bi si ga drznil razvneti. Kdo je potem zmožen stati pred menoj?

11 Kdo mi je preprečil, da bi mu poplačal? Karkoli je pod celotnim nebom, je moje.

12 Ne bom prikril njegovih delov, niti njegove moči, niti njegovega lepega razmerja.

13 Kdo lahko odkrije obraz njegove obleke? Ali kdo lahko pride k njemu, s svojo dvojno uzdo?

14 Kdo lahko odpre vrata njegovega obraza? Njegovi zobje na vsaki strani so strašni.

15 Njegove luske so njegov ponos, skupaj spete kakor z ozkim pečatom.

16 Ena je blizu druge, da zrak ne more priti mednju.

17 Združene so druga z drugo, držijo se skupaj, da ne morejo biti ločene.

18 Ob njegovem kihanju sije svetloba in njegove oči so podobne jutranjim vekam.

19 Iz njegovih ust izhajajo plameni in iskre se sipljejo ven.

20 Iz njegovih nosnic gre dim kakor iz vrelega lonca ali kotla.

21 Njegov dih prižge ogorke in plamen izhaja iz njegovih ust.

22 V njegovem vratu ostaja moč in bridkost je pred njim spremenjena v radost.

23 Luskine njegovega mesa so združene skupaj. V sebi so trdne, ne morejo se omajati.

24 Njegovo srce je čvrsto kakor kamen. Da, tako trdo kakor košček spodnjega mlinskega kamna.

25 Ko se vzdiguje, so mogočni prestrašeni. Zaradi zlomov se očiščujejo.

26 Meč tistega, ki seže proti njemu, ne more obstati, niti sulica, niti puščica, niti brezrokavna verižna srajca.

27 Železo ceni kakor slamo in bron kakor trohnel les.

28 Puščica ga ne more spraviti v beg. Kamni iz prače so mu spremenjeni v strnišče.

29 Puščice so štete kakor strnišče. Smeji se ob tresenju sulice.

30 Ostro kamenje je pod njim. Po blatu razširja ostre koničaste stvari.

31 Globinam napravlja, da vrejo kakor lonec. Morje dela podobno loncu mazila.

32 On dela stezo, da sije za njim. Nekdo bi mislil, da bo globina osivela.

33 Na zemlji ni njemu podobnega, ki je narejen brez strahu.

34 Gleda vse visoke stvari. Kralj je nad vsemi ponosnimi otroki.«