< Job 4 >

1 Potem je Elifáz Temánec odgovoril in rekel:
Then Eliphaz the Temanite answered,
2 » Če se poskušamo posvetovati s teboj, ali boš užaloščen? Toda kdo se lahko vzdrži pred govorjenjem?
“If someone ventures to talk with you, will you be grieved? But who can withhold himself from speaking?
3 Glej, mnoge si poučeval in okrepil si šibke roke.
Behold, you have instructed many, you have strengthened the weak hands.
4 Tvoje besede so podpirale tistega, ki je padal in krepil si slabotna kolena.
Your words have supported him who was falling, you have made the feeble knees firm.
5 Toda sedaj je to prišlo nadte in ti slabiš; dotika se te in si zaskrbljen.
But now it has come to you, and you faint. It touches you, and you are troubled.
6 Mar ni to tvoj strah, tvoje zaupanje, tvoje upanje in poštenost tvojih poti?
Isn’t your piety your confidence? Isn’t the integrity of your ways your hope?
7 Spomni se, prosim te, kdo se je kdajkoli pogubil, pa je bil nedolžen? Ali kje so bili pravični odsekani?
“Remember, now, who ever perished, being innocent? Or where were the upright cut off?
8 Celo kakor sem jaz videl, tisti, ki orjejo krivičnost in sejejo zlobnost, isto [tudi] požanjejo.
According to what I have seen, those who plow iniquity and sow trouble, reap the same.
9 Z Božjim udarcem umrejo in z dihom njegovih nosnic so použiti.
By the breath of God they perish. By the blast of his anger are they consumed.
10 Rjovenje leva, glas krutega leva in zobje mladih levov so zlomljeni.
The roaring of the lion, and the voice of the fierce lion, the teeth of the young lions, are broken.
11 Star lev gine zaradi pomanjkanja plena, mladiči arogantnega leva pa so razkropljeni naokoli.
The old lion perishes for lack of prey. The cubs of the lioness are scattered abroad.
12 Torej stvar je bila na skrivnem privedena k meni in moje uho je nekaj tega sprejelo.
“Now a thing was secretly brought to me. My ear received a whisper of it.
13 V mislih od nočnih videnj, ko na človeka pade globoko spanje,
In thoughts from the visions of the night, when deep sleep falls on men,
14 je strah prišel nadme in trepetanje, kar je vsem mojim kostem povzročilo, da so se tresle.
fear came on me, and trembling, which made all my bones shake.
15 Potem je duh zdrsnil mimo mojega obraza, dlake mojega mesa so se naježile.
Then a spirit passed before my face. The hair of my flesh stood up.
16 Ta je mirno stal, toda nisem mogel razločiti njegove oblike. Podoba je bila pred mojimi očmi, tam je bila tišina in zaslišal sem glas, rekoč:
It stood still, but I couldn’t discern its appearance. A form was before my eyes. Silence, then I heard a voice, saying,
17 ›Ali bo smrten človek pravičnejši kakor Bog? Ali bo človek čistejši kakor njegov stvarnik?
‘Shall mortal man be more just than God? Shall a man be more pure than his Maker?
18 Glej, nobenega zaupanja ne polaga v svoje služabnike in njegovi angeli so zadolženi z neumnostjo.
Behold, he puts no trust in his servants. He charges his angels with error.
19 Kako veliko manj v tiste, ki prebivajo v ilnatih hišah, katerih temelj je prah, ki so zdrobljene pred moljem?
How much more those who dwell in houses of clay, whose foundation is in the dust, who are crushed before the moth!
20 Uničeni so od jutra do večera, pogubljajo se na veke, ne da bi se kdorkoli oziral na to.
Between morning and evening they are destroyed. They perish forever without any regarding it.
21 Mar ni njihova odličnost, ki je v njih, odšla proč? Umirajo, celo brez modrosti.‹«
Isn’t their tent cord plucked up within them? They die, and that without wisdom.’

< Job 4 >