Pridigar 10

1 Mrtve muhe lekarnarjevemu mazilu povzročijo, da od sebe širi smrdljiv vonj; tako je majhna neumnost tistemu, ki ima sloves zaradi modrosti in časti.

Muscæ morientes perdunt suavitatem unguenti. Pretiosior est sapientia et gloria, parva et ad tempus stultitia.

2 Srce modrega človeka je pri njegovi desnici, toda bedakovo srce pri njegovi levici.

Cor sapientis in dextera ejus, et cor stulti in sinistra illius.

3 Da, tudi kadar kdor je bedak, hodi po poti, ga njegova modrost izneverja in vsakemu govori, da je bedak.

Sed et in via stultus ambulans, cum ipse insipiens sit, omnes stultos æstimat.

4 Če vladarjev duh vstane zoper tebe, ne zapusti svojega mesta, kajti ustrežljivost pomirja velike prestopke.

Si spiritus potestatem habentis ascenderit super te, locum tuum ne demiseris, quia curatio faciet cessare peccata maxima.

5 Je zlo, ki sem ga videl pod soncem, kakor pomota, ki izvira od vladarja:

Est malum quod vidi sub sole, quasi per errorem egrediens a facie principis:

6 neumnost je postavljena na visoko dostojanstvo, bogati pa sedijo na nizkem kraju.

positum stultum in dignitate sublimi, et divites sedere deorsum.

7 Videl sem služabnike na konjih, prince pa hoditi kakor služabniki po tleh.

Vidi servos in equis, et principes ambulantes super terram quasi servos.

8 Kdor koplje jamo, bo padel vanjo, kdorkoli pa lomi ograjo, ga bo pičila kača.

Qui fodit foveam incidet in eam, et qui dissipat sepem mordebit eum coluber.

9 Kdorkoli odstranja kamne, bo z njimi poškodovan in kdor cepi drva, bo s tem izpostavljen nevarnosti.

Qui transfert lapides affligetur in eis, et qui scindit ligna vulnerabitur ab eis.

10 Če je železo topo in ne nabrusi ostrine, potem mora vložiti več moči; toda modrost je koristna, da usmerja.

Si retusum fuerit ferrum, et hoc non ut prius, sed hebetatum fuerit, multo labore exacuetur, et post industriam sequetur sapientia.

11 Zagotovo bo kača pičila brez izrekanja uroka in blebetavec ni boljši.

Si mordeat serpens in silentio, nihil eo minus habet qui occulte detrahit.

12 Besede iz ust modrega moža so milostljive, toda ustnice bedaka bodo samega sebe pogoltnile.

Verba oris sapientis gratia, et labia insipientis præcipitabunt eum;

13 Začetek besed iz njegovih ust je nespametnost, konec njegovega govora pa je pogubna norost.

initium verborum ejus stultitia, et novissimum oris illius error pessimus.

14 Tudi bedak je poln besed. Človek ne more povedati kaj bo, in kaj bo za njim, kdo mu lahko pove?

Stultus verba multiplicat. Ignorat homo quid ante se fuerit; et quid post se futurum sit, quis ei poterit indicare?

15 Trud nespametnih izčrpava vsakogar izmed njih, ker ne ve kako iti do mesta.

Labor stultorum affliget eos, qui nesciunt in urbem pergere.

16 Gorje tebi, oh dežela, kadar je tvoj kralj otrok in tvoji princi jedo zjutraj!

Væ tibi, terra, cujus rex puer est, et cujus principes mane comedunt.

17 Blagoslovljena si ti, oh dežela, kadar je tvoj kralj sin plemičev in tvoji princi jedo v pravšnjem obdobju, za moč in ne za pijanost!

Beata terra cujus rex nobilis est, et cujus principes vescuntur in tempore suo, ad reficiendum, et non ad luxuriam.

18 Z veliko lenobe zgradba propada in zaradi brezdelja rok kaplja skozi hišo.

In pigritiis humiliabitur contignatio, et in infirmitate manuum perstillabit domus.

19 Praznovanje je narejeno za smeh in vino dela vesele, toda denar odgovarja vsem stvarem.

In risum faciunt panem et vinum ut epulentur viventes; et pecuniæ obediunt omnia.

20 Ne preklinjaj kralja niti v svojih mislih in ne preklinjaj bogatega v svoji spalnici, kajti zračna ptica bo odnesla glas in kar ima peruti, bo povedalo zadevo.

In cogitatione tua regi ne detrahas, et in secreto cubiculi tui ne maledixeris diviti: quia et aves cæli portabunt vocem tuam, et qui habet pennas annuntiabit sententiam.