Psalmi 83

1 Bože! nemoj zamuknuti, nemoj šutjeti, niti poèivaj, Bože!

Ne bodi tiho, oh Bog. Ne molči in ne bodi molčeč, oh Bog.

2 Jer evo neprijatelji tvoji uzavreše, i koji te nenavide, podigoše glavu.

Kajti glej, tvoji sovražniki pripravljajo upor in tisti, ki te sovražijo, so povzdignili glavo.

3 Po narod tvoj zlo naumiše, i dogovaraju se na izbrane tvoje.

Zoper tvoje ljudstvo so sprejeli prebrisan nasvet in se posvetovali zoper tvoje skrite.

4 Rekoše: hodite da ih istrijebimo izmeðu naroda da se više ne spominje ime Izrailjevo.

Rekli so: »Pridimo in odrežimo jih od tega, da so narod, da Izraelovo ime ne bo več v spominu.«

5 Složno pristaše i suprot tebi vjeru uhvatiše:

Kajti skupaj so se soglasno posvetovali, združeni so zoper tebe:

6 Naselja Edomova i Ismailovci, Moav i Agareni,

Edómova šotorska svetišča in Izmaelci; Moábovci in Hagárovci;

7 Geval i Amon i Amalik, Filisteji s Tircima;

Gebál, Amón in Amálek; Filistejci s prebivalci Tira;

8 I Asur udruži se s njima; postadoše mišica sinovima Lotovijem.

pridružen jim je tudi Asúr. Pomagali so Lotovim sinovom. (Sela)

9 Uèini im onako kao Madijamu, kao Sisari, kao Javinu na potoku Kisonu,

Stôri jim kakor Midjáncem, kakor Siseráju, kakor Jabínu pri potoku Kišón,

10 Koji su istrijebljeni u Aendoru, nagnojiše sobom zemlju.

ki so bili pokončani pri En Doru. Postali so kakor gnoj za zemljo.

11 Uradi s njima, s knezovima njihovijem, kao s Orivom i Zivom, i sa svima glavarima njihovijem kao sa Zevejem i Salmanom.

Naredite njihove plemiče kakor Oréba in kakor Zeéba. Da, vse njihove prince kot Zebaha in kot Calmunája,

12 Jer govore: osvojimo naselja Božija.

ki so rekli: »Vzemimo si Božje hiše v posest.«

13 Bože moj! zapovjedi neka budu kao prah, kao pijesak pred vjetrom.

Oh moj Bog, naredi jih kot pleve, kakor strnišče pred vetrom.

14 Kao što oganj sažiže šumu, i kao plamen što zapaljuje gore,

Kakor ogenj požiga gozd in kakor plamen zažiga gore,

15 Tako ih pognaj burom svojom i vihorom svojim smeti ih.

tako jih preganjaj s svojim neurjem in s svojim viharjem jih naredi prestrašene.

16 Pokrij lice njihovo sramotom, da bi tražili ime tvoje, Gospode!

Njihove obraze napolni s sramoto, da bodo lahko iskali tvoje ime, oh Gospod.

17 Neka se stide i srame dovijeka, neka se smetu i izginu!

Naj bodo zasramovani in zbegani na veke; da, naj bodo osramočeni in [naj] se pogubijo,

18 I neka znadu da si ti, kojemu je ime Gospod, jedini najviši nad svom zemljom.

da bodo ljudje lahko vedeli, da si ti, čigar ime samó je Jahve, najvišji nad vso zemljo.