Holy Bible Aionian Edition® ~ Sakachep---Sakachep-Bible ~ Luke Chapter 12

< Luke 12 >

1 Mipui isâng tamtak, inkhat le inkhat insirpolin Jisua an bôma. Jisua'n a ruoisingei kôma, “Pharisee asarotholngei chol renga singthei roi.

Med tem ko se je bilo zbralo na tisoče ljudstva, tako, da so eden po drugem gazili, začne govoriti učencem svojim: Najprej se varujte kvasú Farizejskega, kteri je hinavstvo.

2 Jâttin ihîpa om la phong nîng a tih, a ipa om khom la phuongsuok nîng a tih.

Nič pa ni skritega, kar se ne bo odkrilo; in skrivnega, kar se ne bo zvedelo.

3 Masikin, ajînga nin ti ngei hah sûn khovâra lân phuong nîng a ta, khâltan sûnga kuor kunga nin ti ngei hah inchunga chuongin tânghâi la nîng a tih,” a tipe ngeia.

Za to se bo to, kar ste pravili v temi, slišalo na svetlem; in kar ste na uho šepetali v kletih, oznanjevalo se bo na strehah.

4 Ka malngei nangni ki ril, ei takpum that suonûka, ite mi lo thei khâiloi chu chi no roi.

Pravim pa vam prijateljem svojim: Ne bojte se jih, kteri ubijajo telo, a po tem ne morejo nič več storiti.

5 Tumo nin chiruo nangni ril ki tih. Thi nûk khoma, dûkmuna nangni pai theina rachamnei ani sikin, Pathien chi roi, ani, nangni ki ti, Ama vai chi roi. (Geenna g1067)

Pokazal pa vam bom, koga se bojte: bojte se tistega, kteri ima oblast, po tem ko je ubil, zagnati v pekel. Dà, pravim vam, tega se bojte. (Geenna g1067)

6 Invate rangnga poisa nikin an juor ngâi ni mak mo? Ania, Pathien'n chu inkhat te luo hah mingil ngâi mak.

Ne prodaja li se pet vrabcev za dva solda! in ne eden od njih ni pozabljen pred Bogom.

7 Nin lu chunga nin samngei tena khom itelvar kêng. Masikin, chi no roi, invate tamtak nêkin nin lut uol.

A vam so tudi lasje na glavi vsi razšteti. Ne bojte se torej; vi ste bolji od mnogo vrabcev.

8 “Nangni ki ril, tutu lôko rieta ni thop kai chu, Miriem Nâipasal khomin Pathien vântîrtonngei makunga thop a tih.

Pravim vam pa: Vsak kdor bo spoznal mene pred ljudmí, spoznal bo tudi sin človečji njega pred angelji Božjimi;

9 Tutu lôko rieta ni hengpai kaichu, Miriem Nâipasal khomin vântîrtonngei makunga hengpai a tih.

Kdor bo pa zatajil mene pred ljudmí, zatajil se bo pred angelji Božjimi.

10 Tutu Miriem Nâipasal rilsiet chu ngâidam nîng a ta, Ratha Inthieng rilsiet chu ngâidam nino nih.”

In vsak, kdor reče besedo zoper sina človečjega, odpustila mu se bo; a kdor se zarotí zoper Duha svetega, ne bo mu se odpustilo.

11 “Hanchu, nin roi jêk rangin synagog mo, governor makunga mo, roijêkpungei makunga mo, nangni an tuong tikin, inmo ki thuon rang, imo ki ti rang, tiin nin mulung min jîng no roi.

Kedar vas pa popeljejo v shajališča in h gosposki in pred oblasti, ne skrbite, kako ali kaj bi odgovorili, ali kaj bi povedali:

12 Nin ti rang chu a zora tika Ratha Inthiengin nangni ril a tih.”

Kajti naučil vas bo Duh sveti tisti čas, kaj je treba reči.

13 Mipui lâia mi inkhatin Jisua kôma, “Minchupu, Ka lâibungpa kôm, kin pa rochon mi mâk pe mi sem rangin tipe roh,” a tia.

Reče pa mu nekdo izmed ljudstva: Učenik, reci bratu mojemu, naj razdeli z menoj dedovino.

14 Jisua'n a thuona, “Mala, nangni inik chungroi jêk rang le nin rochon sem rangin tumo roineina mi pêk?” a tia.

On mu pa reče: Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delilca med vama?

15 Hanchu, an rênga kôma, “Singthei roi, ôinangei murdi renga indîn thei roi, asikchu, rochon, neinangei hih miriem ringna abitak nimak, idôr khom nei resea,” a tipe ngei.

In reče jim: Glejte in varujte se lakomnosti; kajti nikdor ne živí ob obilnosti imenja svojega.

16 Male, Jisua'n hi chongmintêk hih a ril ngeia, “Mi aneipa inkhat hin a loia chimu tamtak a minvânga,

Pové jim pa priliko, govoreč: Nekemu človeku bogatemu obrodila je njiva;

17 Inmo ko tho rang ani zoi, o, ka bu le bâl darna rang dôn khâi mu-ung hi,” tiin a mindona.

In premišljeval je v sebi, govoreč: Kaj bom storil, ko nimam kam spraviti letine svoje?

18 Hi anghin tho ki tih, ka sasier set ka ta, anêka lien uol sin ki tih, mahan ke neinun murdi dar ki tih.

Pa reče: To bom storil: podrl bom žitnice svoje, in naredil bom veče, in spravil bom tu vse pridelke svoje in blago svoje.

19 Maleh, ka ratha kôma, “Ratha, kum tamtak rang neinun sa nu bûm zoi sikin, sâk inla nêk roh, ningbei riemin om roh tipe ki tih” a tia.

Ter porečem duši svojej: Duša! veliko blaga imaš na veliko let; počivaj, jej, pij, veseli se.

20 Ania, Pathien'n a kôma, “Amo, avien jân reng ni ringna aboi rang kêng ani zoi, hi neinun ni isuo ngei hih tuta rang tak mini?” a tipea.

Reče pa mu Bog: Neumnež! to noč bom tirjal dušo tvojo od tebe; a kar si pripravil, čegavo bo?

21 Hanchu Jisua'n, “Pathien tieng nei loia, eini ta rang vaia rochon a bûm chu ha anga han nîng a tih” a tia.

Tako, kdor sebi zaklade nabira, pa se ne bogati v Bogu.

22 Jisua'n a ruoisingei kôma, masikin nangni ki ti, nin taksa sâk nêk rang, nin sil nin bom rang nin kâng mindoi no roi.

Reče pa učencem svojim: Za to vam pravim, da ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli; tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.

23 Sâk nêk rang nêkin ringna alut uol, silbom rang nêkin takpum alut uol.

Življenje je več kakor hrana, in telo več kakor obleka.

24 Invatengei en ta u, chimu khom tu mak ngei, bu khom ât mak ngei, sasier khom nei mak ngei, hankhoma Pathien'n a vâia, vangei nêkin nin lut uol ok.

Poglejte krokarje, da ne sejejo, in ne žanjejo; kteri nimajo kleti ne žitnice, in Bog jih živí: koliko bolji ste vi od tic?

25 Tumo a kângdoi sika a ringna a min sôt thei uola?

Kdo od vas pa skrbeč more postavi svojej primakniti en komolec?

26 Ma ngeite luo nin tho thei loiin, imo neinun dang vângte nin kâng nin mindoi?

Če torej tudi najmanjega ne morete, čemu skrbite za drugo?

27 Ram pârngei en ta u, sin khom tho mak ngei, puon khom không mak ngei. Ania nangni ki ril, ma dôra anei, rêng Solomon luo han hi pârte hih phâk mak.

Poglejte lilije, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo; pravim vam pa: Tudi Solomon v vsej slavi svojej se ni oblekel, kakor teh ena.

28 Pathien kêng loisûl puon minsil, sûl aviena oma nangtûka lungthua hâl rip rang. Nangni vâng chu, nangni minsil no ni mo? Nin taksônna achîn bah na!

Če pa travo na polji, ktera danes stojí, a jutri se meče v peč, Bog tako oblači, koliko bolj vas, maloverni?

29 Masikin nin sâk nin nêk rang mindonin nin kângmindoi no roi.

Tudi vi ne iščite, kaj boste jedli, ali kaj boste pili; in ne skrbite.

30 Jentailngeiin ma ang roi chu an mindon ngâi. Nin Pa'n nin inâng chu a riet let.

Kajti vsega tega iščejo pogani: a oče vaš vé, da tega potrebujete.

31 Manêkin a Rêngram mindon bak ungla hanchu ha neinunngei ha chu nangni pêng a tih.

Nego iščite kraljestva Božjega, in vse to vam se bo pridalo.

32 “Chi no roi, lôm achînte ngei, nin Pa'n a Rêngram nangni pêk rang a nuom.

Ne boj se, mala čreda! kajti volja je očeta vašega dati vam kraljestvo.

33 Nin neinun murdi zuor ungla, inrieng ngei pêk roi. Sumkok chettheiloia thun ungla, invâna achiem thei khâiloina ranga, inrungeiin an murûk thei khâiloina, rengên a siet thei khâiloina ranga ninta rangin rochon bûm roi.

Prodajte imenje svoje, in dajte miloščino. Napravite si mošnje, ktere ne ostaré, zaklad na nebesih, kteri ne izgine, kjer se tat ne približuje, in tudi molj ne razjeda.

34 No rochonngei omna kipa nu mulungrîl khom om tit a tih.

Kajti kjer je zaklad vaš, tam bo tudi srce vaše.

35 “Nin puon insilin, nin kong khitin, nin châti mochokin, tiklâi khomin intûng chienin om roi,

Bodi vam ledje opasano, in sveče prižgane;

36 tîrlâm, an pu innei ruolhoi renga juong rang lei ngâk chien anghan. A juongleh, inkhâr a tôka mo-ong kelen rangin.

In vi podobni ljudém, kteri pričakujejo gospodarja svojega, kedaj se bo vrnil z ženitnine, da mu, kedar pride in potrka, precej odpró.

37 Tîrlâm, an pu juonga intûng chiena om ai juong mu chu mi satvur anni. Nang ki ril, a kong khit a ta, insung a ta, ngâk a tih.

Blagor tistim hlapcem, ktere bo našel gospodar, kedar pride, da čujejo. Resnično vam pravim, da se bo opasal in jih bo posadil, ter bo pristopil in jim bo stregel.

38 Jânchima mo, arkhuona mo, a juonga intûng chiena ai mu ngei chu mi satvur anni.

In če pride o drugej straži, ali če o tretjej straži pride in bo našel tako, blagor tistim hlapcem.

39 Mahih riettit roi, in pumapa'n inru hong rang riet senla chu a in minset no nih.

Vedite pa to, da ko bi vedel gospodar, o kterej straži bo prišel tat, čul bi, in ne bi dal podkopati hiše svoje.

40 Masikin nangni khom intûng chienin om roi, nin tûng loi lâitakin Miriem Nâipasal juong a tih,” a tia.

Za to bodite tudi vi pripravljeni; kajti sin človečji bo prišel ob uri, ko se vam ne bo dozdevalo.

41 Peter'n, “Pumapa, hi chongmintêk hih keini rang vai mo ni ti, mi murdi rang mo?” a tia.

Reče pa mu Peter: Gospod, praviš li to priliko nam, ali vsem?

42 Pumapa'n a thuona, “tîrlâm iem om avâr tak, a pûn a insûng a cherêla, tîrlâm dang ngei azora kipa, an sâk a sem pe ranga uliena ai be chu tumo nini?

Gospod pa reče: Kdo je torej zvesti in modri pristavnik, kterega je postavil gospodar nad družino svojo, naj jim daje hrano o svojem času?

43 a pu a honga, ha anga lei tho tîrlâm ai mu chu mi satvur ani.

Blagor tistemu hlapcu, kterega bo našel gospodar, kedar pride, da tako dela.

44 Adiktakin nangni ki ril, ha tîrlâm tak hah a pun neinun enkolpun sin a tih.

Resnično vam pravim, da ga bo postavil nad vsem imenjem svojim.

45 Hannisenla ha tîrlâm han a mulungin, ku pu la juong vak no nih, tiin a tîrlâmpa ngei, a tîrlâmnu ngei jêm senla, sâkin nêkin lênrûi senla,

Če pa reče ta hlapec v srcu svojem: Gospodarja mojega še ne bo! in začne pretepati hlapce in dekle, ter jesti in piti in pijančevati:

46 Ha tîrlâm hah ân ningloi, ân tûngloi kârin, a pu juong a ta, tuk nôinek a ta, a iemloi ngei rangtum minchang a tih.

Prišel bo gospodar tega hlapca o dnevu, ko ne pričakuje, in ob uri, ktere ne vé: in presekal ga bo, in del njegov bo položil z neverniki.

47 Tîrlâm a pu nuomlam riet chaka intûng loia, sin nuomloi chu na takin jêmpol nîng a tih.

Tisti pa hlapec, kteri je voljo gospodarja svojega vedel, pa se ni pripravil in tudi ni storil po volji njegovej, tepen bo zeló;

48 Hannirese, riet loi sika, tôkmol sâkna rak tho minchâi chu jâmin jêm nîng a tih. Tutu atam an pêk kôma atam zong an ta, atam uol an ipêk kôma chu atam uol rok an tih.

A tisti, kteri ni vedel, pa je storil, kar je kazni vredno, tepen bo malo. Vsakemu pa, komur se je mnogo dalo, tirjalo se bo od njega mnogo; in komor so izročili mnogo, tirjali bodo od njega več.

49 “Pilchung mei leh hâl ranga juong kini, atûn khom kâng kelen tarse ku nuom.

Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kaj hočem, če se je uže užgal?

50 Baptisma ka chang ranga om hih, ânzoi mâka chu ki ning ânîp bah!

Ali s krstom se imam krstiti, in kako britko mi je, dokler se ne dopolni!

51 Rammuola inngeina min lêng ranga juongin mo mi nin tûng? Inngêina min lêng ranga juong ni mu unga, insenna min lêng ranga juong kêng kini.

Menite li, da sem prišel, da dam na zemljo mir? Ne! pravim vam, nego razpor.

52 Atûn renga insûngkuo inkhata mi rangnga insen an ta, inthum ngeiin inik ngei doi an ta, inik ngeiin inthum ngei doi an tih.

Kajti odslej jih bo pet v enej hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi.

53 Pa ngeiin an nâingei, nâingeiin an pangei, nungeiin an nâinupangngei, nâinupangngeiin an nungei, tarpingeiin an moingei, moingeiin an tarpingei doi an tih,” a tia.

Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.

54 Jisua'n mipui ngei kôma khom, “Nitâk tieng sûm a jînga anîn chu ruo a juong rang kêng nin tia, juong khom a juong ngâi.

Pravil je pa tudi ljudstvu: Kedar vidite oblak, da vzhaja od zahoda, precej pravite: Dež bo! in zgodí se tako.

55 Hanchu thînthi a hong sêma anîn chu alum rang kêng nin tia, alum khom alum ngâi.

In kedar jug, da vleče, pravite: Vroče bo! in zgodí se.

56 Asarotholngei o! phil le invân nin ena, khuo om rang tie nin riet theia, ania, atûnlâi zora om tie ithomo nin riet thei loi?” a tia.

Hinavci! lice zemlje in neba véste razločevati: tega časa pa kako ne razločujete?

57 “Ithomo nin theiin neinun dik sin rang nin mindon loi?

Za kaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kar je prav?

58 Mîn roijêkmuna nang an kai rangin chu, ha mi lehhan roijêkmun tung mân inngêina sinpui roh, aninôn chu, roijêkpu makunga nang kai a ta, intâng ina nang khum an tih.

Kedar greš pa z zopernikom svojim k poglavarju, potrudi se po poti, da se ga rešiš: da te ne privleče k sodniku, in sodnik da te ne izročí beriču, in berič da te ne vrže v ječo.

59 Nang ki ril, poisa apêkte luo ne pêk let mâka chu mahan om ni tih,” a tia.

Pravim ti: Ne boš izšel odtod, dokler ne plačaš tudi zadnjega solda.

Bookmark Get and Set / Concordance / Maps / Report Issue