Dud'uit Fefeu' a 19
1 Lamatualain feꞌe olaꞌ no Abraham ma, ate Na rua mia sorga risiꞌ kota Sodꞌom. Ara losa naa te, relo a nae mopo ena. Leleꞌ naa, Lot feꞌe endoꞌ sia kota a lelesu ine na. Nita atahori karuaꞌ ra ma, ana neu soru se. Ana sendeꞌ lululangga na ma beꞌutee mia mata nara.
Zvečer sta k Sódomi prišla dva angela in Lot je sedel pri sódomskih velikih vratih, in ko ju je Lot zagledal, je vstal, da ju sreča in se je s svojim obrazom upognil k tlom
2 Ma ana olaꞌ nae, “Ama nggare! Ima tuli ume ngga dei. Safe ei mara, ma sungguꞌ. Mbila fefetu na fo, feꞌe lao naa.” Te rataa rae, “Makasi. Afiꞌ tao ia-naa! Hai sungguꞌ miiꞌ a lenu loaꞌ ia.”
ter rekel: »Glejta torej, moja gospoda, vstopita, prosim vaju, v hišo svojega služabnika in ostanita vso noč in umijta svoja stopala in bosta zgodaj vstala ter nadaljevala po svojih poteh.« Onadva pa sta rekla: »Ne, temveč bova vso noč ostala na ulici.«
3 Te Lot kokoe nakandooꞌ a, losa ara nau. Boe ma Lot se tunu roti, ma sadꞌia mei fo raa raꞌabꞌue.
Zelo ju je silil in obrnila sta se k njemu in vstopila v njegovo hišo in naredil jima je gostijo, spekel nekvašeni kruh in so jedli.
4 Fuiꞌ ra nda feꞌe sungguꞌ sa, te touꞌ Sodꞌom ra moko-anak, rema heo rala Lot ume na.
Toda preden so se ulegli, so možje mesta, torej sódomski možje, obdali hišo, tako mladi kakor stari, vse ljudstvo iz vsake četrti.
5 Ara rameli Lot rae, “He, Lot! Tou karuaꞌ faꞌ ra, sia bee? Fee se dea rema, te hai mae bodꞌe se!”
Klicali so k Lotu ter mu rekli: »Kje sta moža, ki sta to noč prišla k tebi? Privedi ju ven k nam, da ju bomo lahko spoznali.«
6 Boe ma Lot dea neu, ma ena lelesu a.
Lot je od vrat odšel k njim in vrata zaprl za seboj
7 Ana olaꞌ nae, “Toronooꞌ re! Afiꞌ tao deꞌulakaꞌ neu fuiꞌ nggara.
ter rekel: »Prosim vas, bratje, ne storite tako zlobno.
8 Rena dei! Au ana feto nggara rua, feꞌe feto anaꞌ ra. Onaꞌ bee naa, au fee se reu hei. Hei mae tao se taꞌo bee o, naa siaꞌ a hei e. Sadꞌi afiꞌ tao saa-saa neu au fuiꞌ nggara boe. Huu tungga hita hadat na, au musi unea se malolole.”
Glejte torej, imam dve hčeri, ki nista spoznali moža. Naj vam, prosim vas, njiju pripeljem k vam in storite jima, kakor je dobro v vaših očeh. Samo tema možema ne storite ničesar, kajti zato sta prišla pod senco moje strehe.«
9 Te atahori Sodꞌom ra rameli rae, “Ho afiꞌ sambor! Ho, manatain! Ho atahori deaꞌ, nda muꞌena hak fadꞌuli hai sa. Dinggoꞌ naa! Hokoꞌ naa, hai tao nggo lenaꞌ atahori karuaꞌ naa ra!” Boe ma ara timba hendi Lot, de reu tara lelesu a, fo rae ralutu e.
Rekli so: »Umakni se.« In ponovno so rekli: »Ta pajdaš je prišel, da začasno prebiva in hoče biti sodnik. Torej bomo s teboj postopali slabše kakor z njima.« In zelo so pritiskali na človeka, torej Lota in se približali, da zlomijo vrata.
10 Te atahori karuaꞌ ra soi lelesu ma loo lima nara de lea Lot ume rala neu. Basa ma, ara nggoe lelesu a,
Toda moža sta iztegnila svojo roko in potegnila Lota k njim v hišo ter zaprla vrata.
11 ma tao rapokeꞌ atahori Sodꞌom ra mata nara. Naa de, ara nggao-nggao lelesu a, te nda hambu sa.
Može, ki so bili pri hišnih vratih, pa sta udarila s slepoto, tako male kakor velike, tako da so se utrudili, da bi našli vrata.
12 Basa ma, fuiꞌ ka ruaꞌ naa ra olaꞌ ro Lot rae, “Lot! LAMATUALAIN nahine kamboꞌ ia deꞌulaka na ena. Ana fee hai ima fo tao milutu e. Dadꞌi feꞌe muꞌena odꞌi-aꞌa, ana touꞌ, do inaꞌ, do ana mone feus, do sudꞌi a se sia kamboꞌ ia, do hokoꞌ? Mete ma, sia, muu mala se fo lao hela ia leo!”
Moža sta Lotu rekla: »Imaš, razen teh tukaj, še koga? Zeta, svoje sinove, svoje hčere in karkoli imaš v mestu, jih odvedi iz tega kraja,
kajti uničila bova ta kraj, ker je njihovo vpitje naraslo pred Gospodovim obličjem in Gospod naju je poslal, da ga uničiva.«
14 De Lot neu nandaa no touꞌ rua mana rae dadꞌi ana mone feu nara. Nafadꞌe se nae, “Rena malolole! Hei lao hela kamboꞌ ia leo, te LAMATUALAIN nae tao nalutu e!” Te ara rae Lot olaꞌ andiaoꞌ.
Lot je odšel ven in svojima zetoma, ki sta poročila njegovi hčeri, spregovoril ter rekel: »Vstanita, pojdita ven iz tega kraja, kajti Gospod bo to mesto uničil.« Toda videti je bil kakor nekdo, ki je zasmehoval svoja zeta.
15 Mbila fefetu na ma, Lamatualain ate karuaꞌ naa ra, raꞌasusuuꞌ Lot se lao hela Sodꞌom lai-lai. Ara rae, “Lot! Fela leo! Mendi sao ma, ma ana feto mara ruꞌa se, fo mela hela kamboꞌ ia leo. Afiꞌ losa hei mate hieꞌ a, ma mimbilutu mo kamboꞌ ia.”
Ko je vstalo jutro, sta angela podvizala Lota, rekoč: »Vstani, vzemi svojo ženo in svoji dve hčeri, ki sta tukaj, da ne bi bil použit v krivičnosti tega mesta.«
16 Te Lot feꞌe pale-pale. Tao-tao te LAMATUALAIN nae fee ne nasodꞌa. Naa de, fuiꞌ karuaꞌ ra toꞌu lima nara de nore Lot, ma sao na, ma ana feto nara ruꞌa se, de ro se lao hela kamboꞌ naa.
Medtem ko se je obotavljal, sta moža prijela njegovo roko, roko njegove žene in roki njegovih dveh hčera – Gospod mu je bil usmiljen – in odvedla sta ga naprej in ga postavila zunaj mesta.
17 Boe ma fuiꞌ esa parenda se nae, “Melaꞌ lai-lai, fo sangga masodꞌa leo! Afiꞌ mete deaꞌ! Afiꞌ hahae sia lololoꞌ! Mela mikindoo misiꞌ leteꞌ naa, fo hei afiꞌ mate!”
In pripetilo se je, ko sta jih privedla daleč naprej, da je rekel: »Pobegnite zaradi svojega življenja. Ne glejte za seboj niti ne ostanite na vsej ravnini. Zbežite h gori, da ne bi bili použiti.«
18 Te Lot nataa nae, “Aduu, amaꞌ! Afiꞌ taꞌo naa!
Lot pa jima je rekel: »Oh ne tako, moj Gospod.
19 Memaꞌ amaꞌ tulu-fali fee masodꞌa neu hai. Akaꞌ a leteꞌ naa, doo na seli! Seꞌu te hai nda feꞌe losa naa sa, te deꞌulakaꞌ oi hambu hai siaꞌ a dalaꞌ taladꞌa na ena.
Glej torej, tvoj služabnik je našel milost v tvojem pogledu in ti si poveličal svoje usmiljenje, ki si mi ga izkazal z rešitvijo mojega življenja, jaz pa ne morem pobegniti h gori, da me ne bi zajelo neko zlo in umrem.
20 Amaꞌ mete dei. Hambu kambo anaꞌ esa nda naꞌadꞌooꞌ no ia sa. Kamboꞌ naa nda nandaandaa sa. De mete ma amaꞌ nau, naa hai mii sangga masodꞌa sia naa.”
Glej torej, to mesto je blizu, da pobegnem vanj in to je majhno. Oh, dovoli mi pobegniti tja ( mar ni to majhno?) in moja duša bo živela.«
21 Nataa nae, “Neu! Mii leo! Au nda tao ulutu kamboꞌ naa sa.
Rekel mu je: »Glej, sprejel sem te tudi glede te stvari, da ne bom uničil tega mesta, za katero si govoril.
22 Mela lai-lai mii leo! Mete ma hei nda feꞌe losa naa sa naa, au nda bisa tao saa-saa saꞌ boe.” Eniꞌ a leleꞌ naa, atahori babꞌae kamboꞌ naa naran Soar, sosoa na ‘anak’.
Pohiti, zbeži tja, kajti ničesar ne morem storiti, dokler ne prideš tja.« Zato je bilo ime tega mesta imenovano Coar.
23 Relo a sangga todꞌa ma, Lot se losa Soar.
Sonce je vstalo nad zemljo, ko je Lot vstopil v Coar.
24 Aiboiꞌ ma, LAMATUALAIN mbori ai no baleran manahotuꞌ mia lalai a nisiꞌ Sodꞌom no Gomora.
Potem je Gospod na Sódomo in na Gomóro deževal žveplo in ogenj od Gospoda z neba
25 LAMATUALAIN tao nalutu basa kamboꞌ ra ma basa mana masodꞌaꞌ sia mamanaꞌ naa. Basa atahori, banda, ro hau-bebꞌa ra nenehotuꞌ.
in razdejal je ti mesti, vso ravnino, vse prebivalce mest in to, kar je raslo na tleh.
26 Lot se rela ma, sao na mete deaꞌ. Aiboiꞌ ma, ana dadꞌi rii masiꞌ.
Toda njegova žena je za njim pogledala nazaj in postala solnat steber.
27 Mbila fefetu anan ma, Abraham neu seluꞌ mia mamanaꞌ fo afis sa ana nambariiꞌ kokoe LAMATUALAIN.
Abraham je vstal zgodaj zjutraj h kraju, kjer je stal pred Gospodom
28 Ana mete raeꞌ neu nisiꞌ Sodꞌom no Gomora no ndule lololoꞌ a. Sia bee-bꞌee masuꞌ bubꞌue-bubꞌueꞌ hene lalai neu. Ma ai a naa hendi basaꞌ e.
in pogledal proti Sódomi in Gomóri in proti vsej deželi ravnine in zagledal in glej, dim dežele se je dvigal kakor dim iz talilne peči.
29 Dadꞌi leleꞌ Lamatualain tao nalutu mamanaꞌ a, nasanedꞌa hehelu Na neu Abraham. Naa de, Ana nore hendi Lot mia mamana nenehuku-dokiꞌ naa.
In pripetilo se je, ko je Bog uničil mesta ravnine, da se je Bog spomnil Abrahama in Lota poslal iz srede razdejanja, ko je razdejal mesti, v katerih je prebival Lot.
30 Basa naa ma, Lot namatau leo nakandoo sia kamboꞌ Soar. Naa de, no ana feto nara ruꞌa se lali risiꞌ leteꞌ reu, de ara leo mia luat esa.
Lot je iz Coarja odšel navzgor, prebival na gori in njegovi hčeri z njim, kajti bal se je prebivati v Coarju in prebival je v votlini, on in njegovi dve hčeri.
31 Lao esa, ana feto aꞌa ka olaꞌ no odꞌi na nae, “Sia ia, nda hambu touꞌ esa saꞌ boe fo nema sao hita sa. Nda dooꞌ sa te, amaꞌ boe namalasi fo nda bisa hambu anaꞌ sa ena.
Prvorojena je rekla mlajši: »Najin oče je star in tukaj ni moškega na zemlji, da pride noter v naju po navadi vse zemlje.
32 De malole lenaꞌ, ata fee ne ninu mafu, fo sungguꞌ to e. Naa fo, ata tute tititi-nonosi nara.”
Pridi, najinega očeta pripraviva piti vino in bova ležali z njim, da lahko ohraniva seme najinega očeta.«
33 Tetembaꞌ naa, ara fee ama na ninu anggor de mafu. Boe ma ana aꞌa ka neu sungguꞌ no e. Te tou lasiꞌ a mafu seli, de nda nitaꞌ nae eni tao sa no ana feto na saꞌ boe.
To noč sta svojega očeta pripravili piti vino in vstopila je prvorojena in ležala s svojim očetom in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.
34 Mbila ma, aꞌa ka nafadꞌe odꞌi na nae, ‘Odꞌiꞌ! Tembaꞌ a au sungguꞌ o amaꞌ ena. Tetembaꞌ ia, ho hahambu ma. Dei fo tamafuꞌ amaꞌ fai, fo muu sungguꞌ mo e. Naa fo, hita ruꞌa nggita hambu anaꞌ, fo tute tititi-nonosi nara.”
Naslednji dan se je pripetilo, da je prvorojena rekla mlajši: »Glej, sinoči sem bila s svojim očetom. Pripraviva ga tudi to noč piti vino in pojdi ti in lezi z njim, da bova lahko ohranili seme najinega očeta.«
35 Tetemba na boe, ara tao ramafuꞌ ama na. De ana feto muri ka neu sungguꞌ no e. Te toulasiꞌ a mafu seli, de nda nitaꞌ nae eni tao sa no ana feto na saꞌ boe.
Tudi to noč sta svojega očeta pripravili piti vino in mlajša je vstala in ležala z njim in ni zaznal, ne ko se je ulegla, ne ko je vstala.
36 No taꞌo naa, ruꞌa se rairu mia ama bꞌonggi na.
Tako sta bili obe Lotovi hčeri z otrokom s svojim očetom.
37 Boe ma aꞌa ka bꞌonggi ana touꞌ esa. Ana babꞌae e Moab (lii na onaꞌ dedꞌea Ibrani sa, sosoa na nae ‘nema mia amaꞌ’). Ana dadꞌi atahori Moab ra bei-baꞌi nara losa faiꞌ ia.
Prvorojena je rodila sina in njegovo ime imenovala Moáb. Isti je oče Moábcev do današnjega dne.
38 Ma odꞌi a bꞌonggi touꞌ esa. Ana babꞌae e Ben Ami (sosoa na ‘mia au atahori ngga’). Ana dadꞌi atahori Amon ra bei-baꞌi nara losa faiꞌ ia.
Mlajša, tudi ona je rodila sina in njegovo ime imenovala Ben Amí. Isti je oče Amónovih otrok do današnjega dne.
