< 30 >

1 Porém agora riem de mim os mais jovens do que eu, cujos pais eu havia desdenhado até de os pôr com os cães de meu rebanho.
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 De que também me serviria força de suas mãos, nos quais o vigor já pereceu?
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 Por causa da pobreza e da fome andavam sós; roem na terra seca, no lugar desolado e deserto em trevas.
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 Que colhiam malvas entre os arbustos, e seu alimento eram as raízes dos zimbros.
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 Do meio [das pessoas] eram expulsos, e gritavam contra eles, como a um ladrão.
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 Habitavam nos barrancos dos ribeiros secos, nos buracos da terra, e nas rochas.
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 Bramavam entre os arbustos, e se ajuntavam debaixo das urtigas.
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 Eram filhos de tolos, filhos sem nome, e expulsos de [sua] terra.
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 Porém agora sirvo-lhes de chacota, e sou para eles um provérbio de escárnio.
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 Eles me abominam [e] se afastam de mim; porém não hesitam em cuspir no meu rosto.
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 Pois [Deus] desatou minha corda, e me oprimiu; por isso tiraram [de si] todo constrangimento perante meu rosto.
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 À direita os jovens se levantam; empurram meus pés, e preparam contra mim seus caminhos de destruição.
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 Destroem meu caminho, e promovem minha miséria, sem necessitarem que alguém os ajude.
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 Eles vêm [contra mim] como que por uma brecha larga, [e] revolvem-se entre a desolação.
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 Pavores se voltam contra mim; perseguem minha honra como o vento, e como nuvem passou minha prosperidade.
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 Por isso agora minha alma se derrama em mim; dias de aflição têm me tomado.
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 De noite meus ossos se furam em mim, e meus pulsos não descansam.
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 Por grande força [de Deus] minha roupa está estragada; ele me prendeu como a gola de minha roupa.
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 Lançou-me na lama, e fiquei semelhante ao pó e à cinza.
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 Clamo a ti, porém tu não me respondes; eu fico de pé, porém tu ficas [apenas] olhando para mim.
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 Tu te tornaste cruel para comigo; com a força de tua mão tu me atacas.
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 Levantas-me sobre o vento, [e] me fazes cavalgar [sobre ele]; e dissolves o meu ser.
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 Porque eu sei que me levarás à morte; e à casa determinada a todos os viventes.
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 Porém não se estende a mão para quem está em ruínas, quando clamam em sua opressão?
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 Por acaso eu não chorei pelo que estava em dificuldade, [e] minha alma não se angustiou pelo necessitado?
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 Quando eu esperava o bem, então veio o mal; quando eu esperava a luz, veio a escuridão.
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 Minhas entranhas fervem, e não se aquietam; dias de aflição me confrontam.
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 Ando escurecido, mas não pelo sol; levanto-me na congregação, e clamo por socorro.
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 Tornei-me irmão dos chacais, e companheiro dos avestruzes.
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 Minha pele se escureceu sobre mim, e meus ossos se inflamam de febre.
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 Por isso minha harpa passou a ser para lamentação, e minha flauta para vozes dos que choram.
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.

< 30 >