< 16 >

1 Porém Jó respondeu, dizendo:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 Ouvi muitas coisas como estas; todos vós sois consoladores miseráveis.
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 Por acaso terão fim as palavras de vento? Ou o que é que te provoca a responderes?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 Também eu poderia falar como vós, se vossa alma estivesse no lugar da minha alma; eu poderia amontoar palavras contra vós, e contra vós sacudir minha cabeça.
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 Porém eu vos confortaria com minha boca, e a consolação de meus lábios serviria para aliviar.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Ainda que eu fale, minha dor não cessa; e se eu me calar, em que me alivio?
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 Na verdade agora ele me tornou exausto; tu assolaste toda a minha companhia.
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 Testemunha [disto é] que já me enrugaste; e minha magreza já se levanta contra mim para em meu rosto dar testemunho [contra mim].
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 Sua ira me despedaça, e ele me odeia; range seus dentes contra mim; meu adversário aguça seus olhos contra mim.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 Abrem sua boca contra mim; com desprezo esbofeteiam meu rosto, e todos se ajuntam contra mim.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 Deus me entregou ao perverso, e me fez cair nas mãos dos malignos.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 Tranquilo eu estava, porém ele me quebrantou; e pegou-me pelo pescoço, e me despedaçou; e fez de mim seu alvo de pontaria.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Seus flecheiros me cercaram-me, partiu meus rins, e não [me] poupou; meu fel derramou em terra.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 Quebrantou-me de quebrantamento sobre quebrantamento; correu contra mim como um guerreiro.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 Costurei saco sobre minha pele, e revolvi minha cabeça no pó.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 Meu rosto está vermelho de choro, e minhas pálpebras estão escurecidas ao extremo;
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 Apesar de não haver injustiça em minhas mãos, e de minha oração ser pura.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 Ó terra! Não cubras o meu sangue, e não haja lugar para meu clamor!
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Eis que mesmo agora minha testemunha está nos céus, e meu defensor nas alturas.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 Meus amigos zombam de mim, [mas] meus olhos estão derramando para Deus.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 Ah, se [fosse possível] defender a causa com Deus em favor do homem, como o filho do homem em favor de seu amigo!
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 Pois poucos anos restam, e seguirei o caminho [por onde] não voltarei.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< 16 >