Proverbiorum 2
1 [Fili mi, si susceperis sermones meos, et mandata mea absconderis penes te:
Moj sin, če boš sprejel moje besede in moje zapovedi skril s seboj,
2 ut audiat sapientiam auris tua, inclina cor tuum ad cognoscendam prudentiam.
tako da boš svoje uho nagnil k modrosti in svoje srce usmeril k razumevanju;
3 Si enim sapientiam invocaveris, et inclinaveris cor tuum prudentiæ;
da, če kličeš za spoznanjem in svoj glas dvigaš za razumevanjem,
4 si quæsieris eam quasi pecuniam, et sicut thesauros effoderis illam:
če jo iščeš kakor srebro in preiskuješ za njo kakor za skritimi zakladi,
5 tunc intelliges timorem Domini, et scientiam Dei invenies,
potem boš razumel Gospodov strah in našel spoznanje Boga.
6 quia Dominus dat sapientiam, et ex ore ejus prudentia et scientia.
Kajti Gospod daje modrost. Iz njegovih ust prihajata spoznanje in razumevanje.
7 Custodiet rectorum salutem, et proteget gradientes simpliciter,
Zdravo modrost shranjuje za pravičnega, on je majhen ščit tem, ki hodijo pošteno.
8 servans semitas justitiæ, et vias sanctorum custodiens.
Čuva steze sodbe in varuje pot svojih svetih.
9 Tunc intelliges justitiam, et judicium, et æquitatem, et omnem semitam bonam.]
Potem boš razumel pravičnost, sodbo in nepristranskost, da, vsako dobro stezo.
10 [Si intraverit sapientia cor tuum, et scientia animæ tuæ placuerit,
Kadar v tvoje srce vstopa modrost in je spoznanje prijetno tvoji duši,
11 consilium custodiet te, et prudentia servabit te:
te bo varovala preudarnost, razumevanje te bo ohranilo,
12 ut eruaris a via mala, et ab homine qui perversa loquitur;
da te osvobodi pred potjo zlega človeka. Pred človekom, ki govori kljubovalne stvari,
13 qui relinquunt iter rectum, et ambulant per vias tenebrosas;
ki zapušča steze poštenosti, da hodi po poteh teme,
14 qui lætantur cum malefecerint, et exsultant in rebus pessimis;
ki se veseli, da počne zlo in se razveseljuje v kljubovalnosti zlobnih,
15 quorum viæ perversæ sunt, et infames gressus eorum.
katerega poti so sprijene, oni pa kljubujejo na svojih stezah.
16 Ut eruaris a muliere aliena, et ab extranea quæ mollit sermones suos,
Da te osvobodi pred tujo žensko, celó pred tujko, ki laska s svojimi besedami,
17 et relinquit ducem pubertatis suæ,
ki se odpoveduje vodniku svoje mladosti in pozablja zavezo svojega Boga.
18 et pacti Dei sui oblita est. Inclinata est enim ad mortem domus ejus, et ad inferos semitæ ipsius. (questioned)
Kajti njena hiša se nagiba k smrti in njene steze k mrtvim.
19 Omnes qui ingrediuntur ad eam non revertentur, nec apprehendent semitas vitæ.
Nihče, ki gre k njej, se ne vrne ponovno niti se ne oprime stezá življenja.
20 Ut ambules in via bona, et calles justorum custodias:
Da boš lahko hodil po poti dobrih ljudi in se držal stezá pravičnih.
21 qui enim recti sunt habitabunt in terra, et simplices permanebunt in ea;
Kajti iskreni bodo prebivali v deželi in popolni bodo preostali v njej.
22 impii vero de terra perdentur, et qui inique agunt auferentur ex ea.]
Toda zlobni bodo iztrebljeni z zemlje in prestopniki bodo izkoreninjeni iz nje.
