< 욥기 16 >

1 욥이 대답하여 가로되
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 이런 말은 내가 많이 들었나니 너희는 다 번뇌케 하는 안위자로구나
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 허망한 말이 어찌 끝이 있으랴 네가 무엇에 격동되어 이같이 대답하는고
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 나도 너희처럼 말할 수 있나니 가령 너희 마음이 내 마음 자리에 있다 하자 나도 말을 지어 너희를 치며 너희를 향하여 머리를 흔들 수 있느니라
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 그래도 입으로 너희를 강하게 하며 입술의 위로로 너희의 근심을 풀었으리라
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 내가 말하여도 내 근심이 풀리지 아니하나니 잠잠한들 어찌 평안하랴
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 이제 주께서 나를 곤고케 하시고 나의 무리를 패괴케 하셨나이다
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 주께서 나를 시들게 하셨으니 이는 나를 향하여 증거를 삼으심이라 나의 파리한 모양이 일어나서 대면하여 나의 죄를 증거하나이다
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 그는 진노하사 나를 찢고 군박하시며 나를 향하여 이를 갈고 대적이 되어 뾰족한 눈으로 나를 보시고
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 무리들은 나를 향하여 입을 벌리며 나를 천대하여 뺨을 치며 함께 모여 나를 대적하는구나
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 하나님이 나를 경건치 않은 자에게 붙이시며 악인의 손에 던지셨구나
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 내가 평안하더니 그가 나를 꺾으시며 내 목을 잡아던져 나를 부숴뜨리시며 나를 세워 과녁을 삼으시고
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 그 살로 나를 사방으로 쏘아 인정 없이 내 허리를 뚫고 내 쓸개로 땅에 흘러나오게 하시는구나
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 그가 나를 꺾고 다시 꺾고 용사 같이 내게 달려드시니
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 내가 굵은 베를 꿰어매어 내 피부에 덮고 내 뿔을 티끌에 더럽혔구나
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 내 얼굴은 울음으로 붉었고 내 눈꺼풀에는 죽음의 그늘이 있구나
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 그러나 내 손에는 포학이 없고 나의 기도는 정결하니라
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 땅아 내 피를 가리우지 말라 나의 부르짖음으로 쉴 곳이 없게 되기를 원하노라
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 지금 나의 증인이 하늘에 계시고 나의 보인이 높은 데 계시니라
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 나의 친구는 나를 조롱하나 내 눈은 하나님을 향하여 눈물을 흘리고
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 사람과 하나님 사이에와 인자와 그 이웃 사이에 변백하시기를 원하노니
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 수 년이 지나면 나는 돌아오지 못할 길로 갈 것임이니라
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< 욥기 16 >