Mateo 19
1 Are xtoꞌtaj ri Jesús chubꞌixik ronojel we jastaq riꞌ, xel bꞌik pa ri Galilea, xeꞌ pa jun tinimit rech Judea, chꞌaqaꞌp che ri Jordán.
In pripetilo se je, ko je Jezus zaključil te govore, da je odšel iz Galileje in prišel v judejske kraje onstran Jordana;
2 Sibꞌalaj e kꞌi winaq xeteriꞌ chirij, xuꞌkunaj konojel ri e yawabꞌibꞌ ri e kꞌo chilaꞌ.
in sledile so mu velike množice in jih je tam ozdravil.
3 E jujun fariseos xeqet rukꞌ ri Jesús are kakaj kakikoj jun kꞌaꞌmabꞌal che, xkita che: ¿La yaꞌtal che jun achi kujach ri rixoqil rumal xapakux jastaq ri xkꞌulmatajik?
Prav tako so k njemu prišli farizeji, ki so ga skušali in mu rekli: »Ali je za moža zakonito, da zaradi kateregakoli vzroka odslovi svojo ženo?«
4 Ri Jesús xubꞌij: ¿La man isikꞌim ri tzꞌibꞌatalik, pa ri majibꞌal re ronojel, ri Tikol kaj xuqujeꞌ ulew, xutik ri achi xuqujeꞌ ri ixoq?
In odgovoril je ter jim rekel: »Mar niste brali, da je tisti, ki ju je ustvaril na začetku, ustvaril moškega in žensko
5 Xuqujeꞌ xubꞌij: Rumal waꞌ ri achi kuꞌtzaq kan ri utat unan, keꞌ rukꞌ ri rixoqil rech kuꞌx xa jun winaq.
ter rekel: ›Zaradi tega razloga bo mož zapustil očeta in mater in se bo trdno pridružil k svoji ženi, in oba skupaj bosta eno meso?‹
6 Xaq jeriꞌ man e kebꞌ ta chik, xane xa e jun chik. Rumal cher ri xunukꞌ ri Dios, man kakwin ta ri achi kuꞌjacho.
Zatorej nista več dva, temveč eno meso. Kar je torej Bog združil skupaj, naj človek ne daje narazen.«
7 Ri fariseos xkibꞌij che: ¿Jas kꞌu che ri Moisés pa ri taqanik ri xuya kanoq kubꞌij chi ri achi kakwinik kujach ribꞌ che ri rixoqil we kuya ri wuj che jawjeꞌ kubꞌij wi chi kakijach kibꞌ?
Rekli so mu: »Zakaj je potem Mojzes zapovedal dati pismo o ločitvi in jo odsloviti?«
8 Ri Jesús xubꞌij: Ri Moisés xuya bꞌe chiꞌwe kiꞌjach ri iwixoqilal rumal cher sibꞌalaj abꞌaj ri iwanimaꞌ, man je ta kꞌu riꞌ ubꞌanik pa ri majibꞌal loq rech ronojel.
Reče jim: »Mojzes vam je zaradi trdote vaših src dovolil odsloviti vaše žene, toda od začetka to ni bilo tako.
9 Kinbꞌij chiꞌwe, we kꞌo jun kujach ri rixoqil, man xa ta rumal xmakun chik rukꞌ jun achi, kꞌa te riꞌ kakꞌuliꞌ rukꞌ jun ixoq chik, kamakunik, rumal e kebꞌ chi riꞌ ri rixoqil.
In pravim vam: ›Kdorkoli bo odslovil svojo ženo, razen če je to zaradi prešuštva in poročil drugo, zagreši zakonolomstvo; in kdorkoli poroči tisto, ki je odslovljena, zagreši zakonolomstvo.‹«
10 Ri tijoxelabꞌ xkibꞌij: We jeriꞌ kakꞌulmataj chikixoꞌl ri achi rachiꞌl ri rixoqil, are katan riꞌ man kakꞌuliꞌ ta jun.
Njegovi učenci so mu rekli: »Če je zadeva moža z njegovo ženo takšna, se ni dobro poročiti.«
11 Ri Jesús xubꞌij: Man konojel taj kakikꞌamawaꞌj we jastaq riꞌ xane xwi ri winaq ri yaꞌtal chike kakikꞌamawaꞌj.
Toda rekel jim je: »Vsi ljudje ne morejo sprejeti tega govorjenja, razen teh, ki jim je to dano.
12 Jeriꞌ rumal cher e kꞌo winaq eunuco, kech wi pa ri kikꞌojiꞌkal, e kꞌo chi nikꞌaj xa xbꞌan eunuco chike kumal ri achyabꞌ, e kꞌo chi nikꞌaj eunuco rumal cher aꞌreꞌ xkichaꞌ ri ajawarem rech chilaꞌ chikaj. Ri karaj kukꞌamawaꞌj we riꞌ chukꞌamawaꞌj.
Kajti nekaj evnuhov je, ki so bili takšni rojeni iz maternice svoje matere, in nekaj evnuhov je, ki so jih ljudje naredili za evnuhe, in so evnuhi, ki so sami sebe naredili evnuhe zavoljo nebeškega kraljestva. Kdor je zmožen to sprejeti, naj to sprejme.«
13 Ri winaq xeꞌkikꞌam bꞌik akꞌalabꞌ rukꞌ ri Jesús rech kuya ri uqꞌabꞌ xuqujeꞌ kubꞌan chꞌawem pa kiwiꞌ. Ri tijoxelabꞌ kꞌut xkichapleꞌj kiyajik ri e kꞌamowinaq bꞌik ri akꞌalabꞌ.
Tedaj so k njemu privedli majhne otroke, da bi nanje položil svoji roki in molil, učenci pa so jih ošteli.
14 Ri Jesús xubꞌij chike: Chiya bꞌe chike ri akꞌalabꞌ kepe wukꞌ, man kiꞌqꞌatej taj, rumal cher ri winaq ri je kenoꞌjin akꞌalabꞌ are ri ajawarem rech ri kaj.
Toda Jezus je rekel: »Dovolite majhnim otrokom in ne prepovejte jim priti k meni, kajti takšnih je nebeško kraljestvo.«
15 Are xtoꞌtaj chuyaꞌik ri uqꞌabꞌ pa kiwiꞌ ri akꞌalabꞌ xel bꞌik chilaꞌ.
In nanje je položil svoji roki in odšel od tam.
16 Kꞌa te riꞌ jun achi xqebꞌ rukꞌ ri Jesús xubꞌij che: Ajtij, ¿jas ri utzilal ri rajawaxik kinbꞌano rech kinok pa ri jun alik kꞌaslemal? (aiōnios g166)
In glej, nekdo je prišel ter mu rekel: »Dobri Učitelj, katero dobro stvar naj storim, da bom lahko imel večno življenje?« (aiōnios g166)
17 Ri Jesús xubꞌij che: ¿Jas che kata chwe jas riꞌ ri utzilal? Xa jun riꞌ ri utz. Chanimaj ri taqanik, we kawaj katok pa ri jun alik kꞌaslemal.
Rekel mu je: »Zakaj me imenuješ dober? Nihče ni dober razen enega, to je Boga; toda če želiš vstopiti v življenje, se drži zapovedi.«
18 Ri achi xuta che ri Jesús: ¿Jachin chike taq riꞌ ri taqanik ri kabꞌij la? Ri Jesús xubꞌij che: Man katkamisan taj, man kekꞌojiꞌ ta kebꞌ awixoqil, man katelaqꞌ taj, man kabꞌan ta bꞌanoj tzij chirij jun winaq chik.
Reče mu: »Katerih?« Jezus je odgovoril: »Ne stôri umora. Ne zagreši zakonolomstva. Ne kradi. Ne pričaj po krivem.
19 Nim chaꞌwila ri atat anan, xuqujeꞌ chaloqꞌaj ri ajil tzꞌaqat jacha ri kabꞌan chuloqꞌaxik awibꞌ at.
Spoštuj svojega očeta in svojo mater. In ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
20 Ri ala xubꞌij: Ronojel waꞌ we riꞌ nubꞌanom. ¿Jas chi jun kajawataj na?
Mladenič mu reče: »Vseh teh stvari sem se držal od svoje mladosti dalje. Kaj mi še manjka?«
21 Ri Jesús xubꞌij che: We kawaj qas at tzꞌaqat, jat jaꞌkꞌayij kanoq ronojel ri kꞌo awukꞌ, kꞌa te riꞌ chaya ri pwaq chike ri e mebꞌaibꞌ, kayaꞌtaj kꞌu na aqꞌinomal pa ri kaj. Kꞌa te riꞌ chatan loq, chinatereneꞌj.
Jezus mu je rekel: »Če želiš biti popoln, pojdi in prodaj, kar imaš ter daj revnim in imel boš zaklad v nebesih, in pridi ter mi sledi.«
22 Are xuta ri ala ri xbꞌix che, kabꞌisonik xeꞌek, rumal sibꞌalaj nim uqꞌinomal ri kꞌolik.
Toda ko je mladenič slišal to govorjenje, je žalosten odšel proč, kajti imel je veliko posesti.
23 Ri Jesús xubꞌij chike ri utijoxelabꞌ, qas tzij kinbꞌij chiꞌwe sibꞌalaj kꞌax rokem jun qꞌinom pa ri ajawarem rech ri kaj.
Potem je Jezus rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: ›Da bo bogataš komajda vstopil v nebeško kraljestvo.‹
24 Are man kꞌax taj rokem jun kameypa ri ujolom ri bꞌaq cho ri rokik ri qꞌinom pa ri ajawarem rech ri Dios.
In ponovno vam pravim: ›Lažje je za kamelo iti skozi šivankino oko, kakor za bogataša vstopit v Božje kraljestvo.‹«
25 Ri tijoxelabꞌ xemayijanik are xkita ri xbꞌix chike, xkibꞌij: We jeriꞌ ¿jachin kꞌu riꞌ ri kakwinik kukol ribꞌ?
Ko so njegovi učenci to slišali, so bili silno osupli, rekoč: »Kdo je potem lahko rešen?«
26 Ri Jesús ko xuꞌkaꞌyej kꞌa te riꞌ xubꞌij chike: Ri Dios kakwinik kubꞌano ri man kakwin ta ri achi chubꞌanik.
Toda Jezus jih je pogledal in jim rekel: »Pri ljudeh je to nemogoče, toda z Bogom so vse stvari mogoče.«
27 Ri Pedro xubꞌij che ri Jesús: Chilampe la, uj qatzaqom kanoq ronojel rumal tereneꞌxik la. ¿Jas kꞌu kaqachꞌek uj rukꞌ we riꞌ?
Tedaj je Peter odgovoril in mu rekel: »Glej, vse smo zapustili in ti sledili. Kaj bomo torej prejeli?«
28 Ri Jesús xubꞌij: Qas tzij kinbꞌij chiꞌwech are kabꞌan kꞌakꞌ che ri jastaq, are kintꞌuyiꞌ na In ri in uKꞌojol ri Achi pa ri tꞌuyulibꞌal ri kajuluwik, kixtꞌuyiꞌ xuqujeꞌ na ix pa ri kabꞌlajuj tꞌuyulibꞌal, rech kiqꞌat tzij pa kiwiꞌ ri e kabꞌlajuj wok winaq aꞌj Israel.
Jezus jim je rekel: »Resnično, povem vam: ›Da boste vi, ki ste mi sledili, v obnovi, ko se bo Sin človekov usedel na prestol svoje slave, tudi vi sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajstere Izraelove rodove.‹
29 Ri winaq ri xa rumal we, xutzaq kan rachoch, e rachalal, e ranabꞌ, utat unan, e ralkꞌwaꞌl xuqujeꞌ rulew, kukꞌamawaꞌj na ciento mul ukꞌaxelal xuqujeꞌ ri jun alik kꞌaslemal. (aiōnios g166)
In vsak, kdor je zaradi mojega imena zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali ženo ali otroke ali zemljišča, bo prejel stokratno in bo podedoval večno življenje. (aiōnios g166)
30 E kꞌi chike ri e nabꞌe, kuꞌx na e kꞌisbꞌal, xuqujeꞌ e kꞌi chike ri e kꞌisbꞌal kuꞌx na e nabꞌe.
Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji; in zadnji bodo prvi.«
