Hechos 23

1 Xuꞌkaꞌyej ri Pablo ri kinimaꞌqil ri qꞌatal taq tzij, xuchapleꞌj ubꞌixik: Alaxik, amaqꞌel nukꞌaslebꞌem chꞌojchꞌojlaj chomabꞌal cho ri Dios.

In Pavel, pogledavši na zbor, reče: Možjé bratje! jaz sem z vso dobro vestjó živel pred Bogom do današnjega dné.

2 Aninaq, ri Ananías, kinimaꞌqil ri chꞌawenelabꞌ cho ri Dios, xuꞌtaq ri e kꞌo chunaqaj ri Pablo kakichꞌay puꞌchiꞌ.

Véliki duhoven Ananija pa ukaže tistim, kteri so pri njem stali, naj ga udarijo po ustih.

3 Xubꞌij kꞌu ri Pablo che: Chatuchꞌaya at ri Dios, kawach, ¿jas uwach qꞌatal tzij katuxik we at kaqꞌipij ri taqanik kattaqan che nuchꞌayik?

Tedaj mu Pavel reče: Udaril te bo Bog, stena pobeljena! in ti sediš, da bi me sodil po postavi, in zoper postavo me veliš bíti?

4 Xkibꞌij ri e kꞌo chunaqaj ri Pablo: ¿Jeriꞌ kabꞌan chukꞌululaꞌxik ri kinimaꞌqil ri chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq?

Tisti pa, kteri so zraven stali, rekó: Vélikega duhovna Božjega preklinjaš?

5 Chikuyuꞌ, alaxik. Man wetaꞌm taj chi are kinimaꞌqil chꞌawenelabꞌ cho ri Dios pa kiwiꞌ ri winaq. Kubꞌij ri tzꞌibꞌatalik, maj jun kawetzelaj chike ri kꞌamal taq bꞌe rech ri atinimit.

Pa reče Pavel: Nisem vedel, bratje, da je véliki duhoven; pisano je namreč: "Poglavarja naroda svojega ne preklinjaj."

6 Xril ri Pablo chi ri e kꞌamal taq bꞌe rech ri Tinimit e kꞌo saduceos xuqujeꞌ fariseos chike. Xuraq uchiꞌ, xubꞌij: Alaxik, in xuqujeꞌ in Fariseo, jacha ri watiꞌt numam. In kꞌo pa ri uqꞌabꞌ ri qꞌatbꞌal tzij rumal chi kuꞌl na kꞌuꞌx che ri kꞌastajibꞌal kiwach ri kaminaqibꞌ.

Vedoč pa Pavel, da je eden del Saducejev, a drugi Farizejev, zavpije v zboru: Možjé bratje, jaz sem Farizej, sin Farizejev; za voljo upanja in vstajanja mrtvih sem na sodbi.

7 Are jewaꞌ xubꞌij. Ri achyabꞌ fariseos xuqujeꞌ ri e saduceos xoꞌk pa chꞌoꞌj.

Ko je pa to rekel, nastane razpor med Farizeji in Saduceji, in množica se razdelí.

8 Rumal chi ri achyabꞌ saduceos man kakikoj taj chi kꞌo kꞌastajibꞌal wach, man kakikoj taj chi e kꞌo angelibꞌ, man kakikoj taj chi e kꞌo taq uxlabꞌal. Are kꞌu ri achyabꞌ fariseos kakikojo chi e kꞌo taq waꞌ.

Kajti Saduceji pravijo, da ni vstajanja, in tudi angelja in duha ne; a Farizeji trdijo oboje.

9 Xaq jeriꞌ xkꞌulmataj chꞌoꞌj chikixoꞌl, xewaꞌjil kꞌu jujun chike ri aꞌjtijabꞌ rech ri taqanik, ri e fariseos, xkichapleꞌj uyajik kibꞌ, ko xkichꞌabꞌej kibꞌ, xkibꞌij: Maj etzelal kaqarik uj che we achi riꞌ wine jun uxlabꞌal o jun ángel chꞌabꞌeninaq man kaqakꞌopij ta qibꞌ cho ri Dios.

In vstata je velika krika; in vstavši pismarji od strani Farizejske, pobijali so, govoreč: Nič hudega ne nahajamo na tem človeku; če mu je pa duh govoril ali angelj, ne nasprotujmo Bogu.

10 Xril ri qꞌatal tzij chi xnimataj ri chꞌoꞌj chikixoꞌl, pukꞌuꞌx chi kakipil ri Pablo. Xuꞌsikꞌij ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq rech ri tinimit, xtaqanik chi kakesaj bꞌik chikixoꞌl, kakitzalij pa ri ja rech qꞌatbꞌal tzij.

Ko je pa vstal razpor velik, bal se je jezernik, da ne bi Pavla raztrgali, ter ukaže, naj snidejo vojaki in ga potegnejo izmed njih, in odpeljejo v grad.

11 Che ri chaqꞌabꞌil riꞌ, xukꞌut ribꞌ ri Ajawxel cho ri Pablo, xubꞌij che: Chabꞌana achuqꞌabꞌ Pablo, jacha ri xabꞌan chi nuqꞌalajisaxik pa Jerusalén je kabꞌan na che nuqꞌalajisaxik je laꞌ pa ri tinimit Roma.

Drugo noč pa pristopi Gospod k njemu, in reče: Ne boj se, Pavel! kajti kakor si v Jeruzalemu pričal za-me, tako moraš tudi v Rimu pričati.

12 Saqir chukabꞌ qꞌij, xkimulij kibꞌ jupuq achyabꞌ aꞌj Israel, xkijunamaj kitzij, qas tzij xekꞌojiꞌk xkibꞌij chi man kewaꞌ ta na xuqujeꞌ man ke qumun ta na kꞌa kakamisataj na ri Pablo kumal.

Ko se je pa zdanilo, zbere se nekaj Judov, in zaroté se, govoreč, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ne ubijejo Pavla.

13 Kikꞌow na cho kawinaq ri kikꞌiyal ri kamisanelabꞌ.

Bilo jih je pa več kakor štirideset, kteri so se bili tako zakleli.

14 Xeꞌkikꞌutu kibꞌ chikiwach ri e kꞌamal taq bꞌe kech ri chꞌawenelabꞌ cho ri Dios xuqujeꞌ ri e kꞌamal taq bꞌe xkibꞌij che: Ri uj qabꞌim chi qaj etzelal pa qawiꞌ xuqujeꞌ man kaqatij ta qawa we man nabꞌe kaqakamisaj ri Pablo.

Ti pristopijo k vélikim duhovnom in starešinam, in rekó: S prisego smo se zakleli, da ne bomo ničesar okusili, dokler Pavla ne ubijemo.

15 Xaq jeriꞌ ri ix xuqujeꞌ ri ix unimaꞌqil qꞌatal tzij rajawaxik kibꞌij che ri qas kabꞌan rech chi kakꞌam chi bꞌik junmul ri Pablo chikiwach ri qꞌatal taq tzij, chijaluj chi xa kiwaj kiwilo jas qas ubꞌanik ri umak, kꞌa majoꞌq kꞌu kopan cho ri qꞌatbꞌal tzij, are keqakamisaj.

Sedaj torej vi z zborom naznanite jezerniku, naj ga pripelje jutri k vam, kakor da bi hoteli kaj natančnijega zvedeti za njegove zadeve; a mi smo pripravljeni, da ga ubijemo, predno se približa.

16 Xretaꞌmaj kꞌu ri chꞌut ukꞌojol ri Pablo, ral ri ranabꞌ, ri kichomanik, xeꞌ pa ri ja rech qꞌatbꞌal tzij xuꞌtzijoj che ri Pablo.

Slišavši pa sin sestre Pavlove za to zalezovanje, pride in vnide v grad, in sporočí Pavlu.

17 Xtaqan ri Pablo che usikꞌixik jun chike ri ajchakibꞌ rech ri qꞌatbꞌal tzij rech ri tinimit Roma, xubꞌij che chakꞌama bꞌik we ala riꞌ rukꞌ ri unimal ri qꞌatal tzij. Kubꞌij jun utaqkil che: Choqꞌaqꞌ rij.

Poklicavši pa Pavel enega od stotnikov, reče: Tega mladeniča odpelji k jezerniku; kajti ima mu nekaj sporočiti.

18 Jaꞌe, xchaꞌ. Ri ajchak rech ri qꞌatbꞌal tzij xuꞌya ubꞌixik. “Xinusikꞌij ri Pablo ri kꞌo pa cheꞌ, xubꞌij chwe chi kinkꞌam loq ukꞌ la we ala riꞌ, kulubꞌij jun utaqkil che la.”

On ga torej vzeme in pripelje k jezerniku, in reče: Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega mladeniča popeljem k tebi, kteri ima nekaj s teboj govoriti.

19 Ri qas kabꞌan rech pa kiwiꞌ ri ajchakibꞌ rech ri qꞌatbꞌal tzij xutzuyej bꞌik ri ala che ri uqꞌabꞌ, xkiqꞌat bꞌi kibꞌ xaq aꞌreꞌ, xuta che: ¿Jas ri kawaj kabꞌij chwe?

In jezernik ga prime za roko in odide na stran, in vpraševal je: Kaj je, kar mi imaš povedati?

20 Ri ala xubꞌij: Nikꞌaj achyabꞌ aꞌj Israel kakaj kakibꞌij che la chi kakꞌam la bꞌik ri Pablo chikiwach ri uꞌnimaꞌqil qꞌatal taq tzij, kakijaluj chi xa kakikꞌot uchiꞌ.

Pa reče: Judje so se dogovorili, da te bodo prosili, da bi jutri pripeljal Pavla v zbor, kakor da bi hoteli kaj natančnijega izprašati za-nj.

21 Ma kimenkꞌetij la, rumal chi kawinaq ri kaꞌjilabꞌ ri achyabꞌ ri kawom kibꞌ pa taq ri bꞌe, xaq kayeꞌm uqꞌatexik ri Pablo, rech kakikamisaj. Xwi kayeꞌm jas ri kabꞌij la.

Ti jih pa ne poslušaj; kajti zalezuje ga izmed njih več kakor štirideset móž, kteri so se zarotili, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne umoré; in sedaj so pripravljeni, in čakajo tvojega odgovora.

22 Maj bꞌa jun ketaꞌman ri xabꞌij chwe, xcha ri qꞌatal tzij che ri ala.

Tedaj jezernik mladeniča odpustí, naročivši mu, naj nikomur ne pové, da si mi to naznanil.

23 Ri nim qꞌatal tzij xuꞌsikꞌij kebꞌ uꞌtaqoꞌn ri kabꞌan ke pa kiwiꞌ ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq tinimit. Xubꞌij chike chi kewok lajujkꞌal 200 ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq tinimit rech kebꞌe je laꞌ pa ri tinimit Cesarea, bꞌelej qꞌotaj okinaq ri aqꞌabꞌ rech kamik, che kikꞌamaꞌ bꞌik lajujkꞌal 200 aꞌjtzꞌijtzꞌaq taq chꞌichꞌ chꞌoꞌjibꞌal, xuqujeꞌ oxkꞌal lajuj ajkejabꞌ.

In poklicavši dva stotnika, reče: Pripravita dve sto vojakov, da pojdejo do Cezareje, in sedemdeset konjikov, in dve sto strelcev, po tretjej uri nočí;

24 Cheyoꞌq bꞌik kikej ri kekꞌamow bꞌik ri Pablo rech jeriꞌ utz uwach kopan rukꞌ ri qꞌatal tzij Félix.

In pripeljejo naj živino, da Pavla posadé in zdravega pripeljejo k Feliksu, poglavarju.

25 Kꞌa te riꞌ xutzꞌibꞌaj bꞌik we wuj riꞌ che ri qꞌatal tzij.

In napiše pismo, ktero se je tako-le glasilo.

26 Ri Claudio Lisias: Kutaq rutzil wach la nimalaj reqeleꞌn qꞌatal tzij, Félix.

Klavdij Lizija pozdravlja častitega poglavarja Feliksa.

27 Achyabꞌ e winaq aꞌj Israel xkichap we achi riꞌ, raj xkikamisaj are xinopanik e wachiꞌl ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq tinimit, xinwetaꞌmaj kꞌut chi we achi riꞌ aj Roma, xintoꞌo xinqꞌaxaj pa jun kꞌolibꞌal ri maj keqelenik.

Tega moža so Judje zgrabili, in hoteli so ga umoriti; ali prišel sem z vojsko, in otél sem ga, ko sem zvedel, da je Rimljan.

28 Kꞌa te riꞌ xinkꞌam bꞌik chikiwach ri uꞌnimaꞌqil qꞌatal taq tzij kech ri winaq aꞌj Israel, chi rilik jas rumal kakitzujuj.

Hoteč pa zvedeti vzrok, za kaj ga tožijo, peljal sem ga v njih zbor.

29 Xinwetaꞌmaj chi ri umak xaq rumal taq taqanik rech ri kinaqꞌatajibꞌal aꞌreꞌ aꞌj Israel. Man taqal ta kꞌut kok pa cheꞌ xuqujeꞌ maj kamikal chirij.

In našel sem, da ga tožijo za vprašanja njih postave, da pa nima nobene krivice, za ktero bi bil vreden smrti ali vezî.

30 Are xbꞌix chwe chi xkimulij kibꞌ chukamisaxik, aninaq xintaq bꞌik che la. Xinbꞌij chike ri xetzujun chwe, chi jeꞌ kiya ubꞌixik ri umak che la.

Ko mi se je pa naznanil naklep, kterega so kovali Judje zoper tega moža, poslal sem precej k tebi sporočivši tudi tožnikom, naj pred teboj povedó, kar imajo zoper njega. Zdrav!

31 Xaq jeriꞌ che we chaqꞌabꞌil riꞌ, jacha we xintaqan wi, ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq tinimit xkikꞌam bꞌik ri Pablo kꞌa pa ri tinimit Antípatris.

Tedaj so vojaki, kakor jim se je bilo naročilo, Pavla vzeli in odpeljali po noči v Antipatrido.

32 Saqir chukabꞌ qꞌij xetzalij ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil tinimit pa ri ja ri e kꞌo wi xwi xeꞌkiya kan ri xebꞌe chirij kej rech xebꞌe rukꞌ ri Pablo.

A drugi dan so se vrnili v grad, pustivši konjike, da so šli ž njim.

33 Xoꞌpan kꞌu pa ri tinimit Cesarea, xkijach ri Pablo cho ri qꞌatal tzij Félix xuqujeꞌ xkijach ri wuj.

Ti pa, ko so prišli v Cezarejo, oddali so pismo poglavarju, in postavili so Pavla pred-nj.

34 Xusikꞌij kꞌu uwach ri wuj ri qꞌatal tzij kꞌa te riꞌ xuta che ri Pablo: ¿Jas tinimit kape wi? Pa ri Cilicia kinpe wi, xcha ri Pablo.

Poglavar pa, ko je prebral in vprašal, iz ktere dežele da je, in je zvedel, da iz Cilicije:

35 Kinta riꞌ jas ri amak we xuꞌlik ri winaq ri e tzujul taq awe, xcha ri qꞌatal tzij che. Kꞌa te riꞌ xtaqan ri qꞌatal tzij chi kayak ri Pablo pa ri cheꞌ rech ri ja kꞌolibꞌal kech ri ajchꞌoꞌjabꞌ chajil taq tinimit rech ri nim taqanel Herodes.

Zaslišal te bom, reče, kedar tudi tožniki tvoji pridejo. In ukazal je, naj ga varujejo v dvoru Herodovem.