< 詩篇 95 >

1 さあ、われらは主にむかって歌い、われらの救の岩にむかって喜ばしい声をあげよう。
Oh pridite, zapojmo Gospodu. Naredimo radosten glas skali rešitve naše duše.
2 われらは感謝をもって、み前に行き、主にむかい、さんびの歌をもって、喜ばしい声をあげよう。
Pridimo pred njegovo prisotnost z zahvaljevanjem in s psalmi mu naredimo radosten zvok.
3 主は大いなる神、すべての神にまさって大いなる王だからである。
Kajti Gospod je velik Bog in velik Kralj nad vsemi bogovi.
4 地の深い所は主のみ手にあり、山々の頂もまた主のものである。
V njegovi roki so globoki kraji zemlje; tudi moč hribov je njegova.
5 海は主のもの、主はこれを造られた。またそのみ手はかわいた地を造られた。
Morje je njegovo in on ga je naredil in njegove roke so oblikovale kopno zemljo.
6 さあ、われらは拝み、ひれ伏し、われらの造り主、主のみ前にひざまずこう。
Oh pridite, naj obožujemo in se priklonimo; pokleknimo pred Gospodom, našim stvarnikom.
7 主はわれらの神であり、われらはその牧の民、そのみ手の羊である。どうか、あなたがたは、きょう、そのみ声を聞くように。
Kajti on je naš Bog in mi smo ljudstvo njegovega pašnika in ovce njegove roke. Če boste danes zaslišali njegov glas,
8 あなたがたは、メリバにいた時のように、また荒野のマッサにいた日のように、心をかたくなにしてはならない。
ne zakrknite svojega srca kakor z izzivanjem in kakor na dan preizkušnje v divjini,
9 あの時、あなたがたの先祖たちはわたしのわざを見たにもかかわらず、わたしを試み、わたしをためした。
ko so me vaši očetje skušali, me preizkušali in gledali moje delo.
10 わたしは四十年の間、その代をきらって言った、「彼らは心の誤っている民であって、わたしの道を知らない」と。
Dolgih štirideset let sem s tem rodom skupaj žaloval in rekel: »To je ljudstvo, ki se moti v svojem srcu in niso spoznali mojih poti, «
11 それゆえ、わたしは憤って、彼らはわが安息に入ることができないと誓った。
ki sem jim v svojem besu prisegel, da ne bodo vstopili v moj počitek.

< 詩篇 95 >