Sòm 78
1 Yon Sòm a Asaph Koute, O pèp mwen an a lenstriksyon mwen. Panche zòrèy Ou vè pawòl a bouch mwen.
Pazljivo prisluhni, oh moje ljudstvo, k moji postavi, nagni svoja ušesa k besedam iz mojih ust.
2 Mwen va ouvri bouch mwen avèk yon parabòl. Mwen va pale pawòl fonse a tan ansyen yo,
Svoja usta bom odprl v prispodobi, izrekel bom temne govore od davnine,
3 ke nou te tande, konnen e ke papa zansèt nou yo te fè nou konprann.
ki smo jih slišali in poznali in so nam jih naši očetje povedali.
4 Nou p ap kache yo a pitit nou yo, men nou va pale a jenerasyon k ap vini yo, tout lwanj SENYÈ a, fòs Li ak gran mèvèy ke Li te konn fè yo.
Ne bomo jih skrili pred njihovimi otroki, prikazujoč prihajajočemu rodu Gospodove hvalnice in njegovo moč ter njegova čudovita dela, ki jih je storil.
5 Paske Li te etabli yon temwayaj nan Jacob e te chwazi yon lwa an Israël, sou (sila) Li te kòmande papa zansèt nou yo pou yo ta enstwi yo a pitit pa yo.
Kajti osnoval je pričevanje v Jakobu in določil postavo v Izraelu, ki jo je zapovedal našim očetom, da bi jo lahko naredili znano svojim otrokom,
6 Ke jenerasyon k ap vini an ta kab konnen. Menm pou (sila) ki poko fèt yo, pou yo ta kab leve e pale yo a pitit yo,
da bi jih prihajajoči rod lahko spoznal, celó otroci, ki naj bi bili rojeni, ki naj bi vstali in jih oznanili svojim otrokom,
7 pou yo kab mete konfyans yo nan Bondye e pa bliye zèv Bondye yo, men kenbe kòmandman Li yo.
da bi svoje upanje lahko usmerili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi se držali njegovih zapovedi
8 Pou yo pa fè tankou papa zansèt yo, yon jenerasyon tèt di e rebèl, yon jenerasyon ki pa t gen kè fidèl, ki pa t gen lespri fidèl a Bondye.
in bi ne bili kakor njihovi očetje, trmoglav in uporen rod, rod, ki svojega srca ni pravilno postavil in čigar duh z Bogom ni bil neomajen.
9 Fis a Éphraïm yo ki kon tire flèch, te pote banza yo. Sepandan, nan jou batay la, yo te fè bak.
Efrájimovi otroci, ki so bili oboroženi in nosili loke, so se na dan bitke obrnili nazaj.
10 Yo pa t kenbe akò yo ak Bondye e te refize mache nan lalwa Li.
Niso ohranjali Božje zaveze in odklanjali so se ravnati po njegovi postavi
11 Yo te bliye zèv Li yo avèk mirak ke Li te montre yo.
in pozabili so njegova dela in njegove čudeže, ki jim jih je pokazal.
12 Li te fòje mirak yo devan zansèt yo, nan peyi Égypte la ak nan chan Tsoan an.
Čudovite stvari je storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana.
13 Li te divize lanmè a e te fè yo pase ladann. Li te fè dlo yo kanpe wo tankou yon gwo pil.
Razdelil je morje, jih pripravil, da so prešli skozenj in storil je, da so vode stale kakor kup.
14 Apre, Li te dirije yo avèk nwaj nan lajounen e nan tout nwit lan avèk limyè dife.
Tudi podnevi jih je vodil z oblakom in vso noč z ognjeno svetlobo.
15 Li te fann wòch yo nan dezè a e te bay yo anpil dlo pou bwè tankou nan fon yo.
Razklal je skale v divjini in jim dal piti kakor iz velikih globin.
16 Li te fè parèt sous ki te pete sòti nan wòch la, e te fè dlo desann tankou larivyè.
Tudi vodne tokove je privedel iz skale in storil, da so vode tekle kakor reke.
17 Sepandan, yo te kontinye peche kont Li, e fè rebèl kont Pi Wo a nan dezè a.
V divjini pa so še bolj grešili zoper njega z izzivanjem Najvišjega.
18 Konsa, nan kè yo, yo te pase Bondye a leprèv lè yo te mande manje selon dezi yo.
V svojem srcu so skušali Boga z zahtevanjem jedi za svoje poželenje.
19 Wi, yo te pale kont Bondye. Yo te di: “Èske Bondye kapab prepare yon tab nan dezè a?
Da, govorili so zoper Boga; rekli so: »Ali Bog lahko oskrbi mizo v divjini?«
20 Gade byen, Li te frape wòch la pou dlo kouri sòti e gwo sous yo t ap debòde. Èske Li kapab bay pen tou? Èske Li kab founi vyann pou pèp Li a?”
Glej, udaril je skalo, da so pridrle vode in vodotoki so preplavili, ali lahko da tudi kruh? Ali za svoje ljudstvo lahko priskrbi meso?
21 Pou sa, SENYÈ a te tande e te ranpli ak kòlè. Konsa, yon dife te limen kont Jacob, e chalè te monte tou kont Israël.
Torej Gospod je to slišal in je bil ogorčen, tako je bil zoper Jakoba vžgan ogenj in tudi jeza je prišla zoper Izrael,
22 Paske yo pa t kwè nan Bondye, e pa t mete konfyans yo nan delivrans Li.
ker niso verovali v Boga in niso zaupali v njegovo rešitev duš,
23 Men Li te kòmande nwaj anlè yo, e te louvri pòt syèl yo.
čeprav je zapovedal oblakom od zgoraj in odprl vrata nebes
24 Li te fè lamàn vin tonbe tankou lapli sou yo, pou yo manje e te bay yo manje soti nan syèl la.
in je nanje deževal mano za jed ter jim dajal od nebeškega žita.
25 Lòm te manje manje a zanj yo. Li te voye manje ba yo an abondans.
Človek je jedel hrano angelov. Poslal jim je mesa do sitosti.
26 Li te fè van lès la vante nan syèl yo e avèk pwisans Li, Li te dirije van sid la.
Vzhodniku je velel, da zapiha na nebu in s svojo močjo je privedel južni veter.
27 Li te fè tonbe vyann sou yo tankou lapli, tankou pousyè, menm zwazo ak zèl tankou sab lanmè.
Prav tako je nanje deževal meso kakor prah in operjeno perjad podobno kakor morski pesek.
28 Alò, Li te kite yo tonbe nan mitan kan an, toupatou abitasyon yo.
Dopustil jim je pasti v sredo njihovega tabora, okoli njihovih prebivališč.
29 Konsa, yo te manje vant plen, e sa yo te mande, se sa Li te bay yo.
Tako so jedli in bili popolnoma nasičeni, kajti izročil jim je njihovo lastno željo;
30 Avan, yo te satisfè dezi yo, pandan manje a te toujou nan bouch yo,
niso bili odvrnjeni od svoje želje. Vendar ko je bila njihova jed še v njihovih ustih,
31 kòlè Bondye te leve kont yo e te touye kèk nan pi vayan pami yo. Li te frape desann mesye pi chwazi Israël yo.
je nadnje prišel Božji bes in pokončal najdebelejše izmed njih in z udarcem zrušil izbrane Izraelove ljudi.
32 Malgre tout sa, yo te peche toujou, e pa t kwè nan zèv mèvèy Li yo.
Kajti vsi ti so še vedno grešili in niso verovali zaradi njegovih čudovitih del.
33 Akoz sa, Li te fè jou yo fini mal, e ane yo nan laperèz sibit.
Zato je njihove dneve použil v ničevosti in njihova leta v muki.
34 Lè Li te touye yo, nan lè sa a, yo te chache Li. Yo te retounen chache Li ak dilijans.
Ko jih je ubijal, potem so ga iskali in vrnili so se ter zgodaj poizvedovali za Bogom.
35 Konsa, yo te sonje ke Bondye te wòch yo, e Pi Wo a, redanmtè yo.
Spomnili so se, da je bil Bog njihova skala in vzvišeni Bog njihov odkupitelj.
36 Men yo te twonpe Li ak bouch yo. Yo te manti a Li ak lang yo.
Kljub temu so se mu prilizovali s svojimi usti in mu lagali s svojimi jeziki.
37 Paske kè yo pa t fèm vè Li menm, ni yo pa t fidèl selon akò Li.
Kajti njihovo srce ni bilo popolnoma z njim niti niso bili neomajni v njegovi zavezi.
38 Men Li menm, akoz mizerikòd Li, te padone inikite yo, e pa t detwi yo. Wi, souvan Li te ralanti kòlè Li e pa t kite tout kòlè li vin leve.
Toda on, ki je poln sočutja, je odpustil njihovo krivičnost in jih ni uničil. Da, svojo jezo je pogosto obrnil proč in ni razvnel vsega svojega besa.
39 Konsa, Li te sonje ke se sèl chè yo te ye, yon van pase ki pa retounen ankò.
Kajti spomnil se je, da so bili samo meso, veter, ki premine in ne prihaja ponovno.
40 Konbyen fwa yo te fè rebèl kont Li nan dezè a, e te fè L soufri lapèn la nan savann an!
Kako pogosto so ga dražili v divjini in ga žalostili v puščavi!
41 Anpil fwa, yo te pase Bondye a leprèv, epi te fè (Sila) Ki Sen A Israël la soufri doulè.
Da, obrnili so se nazaj in skušali Boga in omejevali Svetega Izraelovega.
42 Yo pa t sonje pwisans Li, ni jou ke Li te delivre yo nan men advèsè yo,
Niso se spomnili njegove roke niti dneva, ko jih je osvobodil pred sovražnikom.
43 lè Li te akonpli mirak Li yo an Égypte ak mèvèy Li yo nan chan Tsoan an.
Kako je v Egiptu izvršil svoja znamenja in svoje čudeže na polju Coana
44 Li te chanje rivyè yo an san. Konsa, nan sous yo, yo pa t kab bwè.
in njihove reke spremenil v kri in njihove potoke, da niso mogli piti.
45 Li te voye pami yo mouch an gran kantite ki te devore yo, avèk krapo ki te detwi yo.
Mednje je poslal številne vrste muh, ki so jih požirale in žabe, ki so jih uničevale.
46 Li te bay chan rekòlt a chwalbwa a, ak pwodwi travay yo a krikèt la.
Tudi njihov prirastek je dal gosenici in njihov trud leteči kobilici.
47 Li te detwi chan fwi yo ak lagrèl e bwa sikomò yo ak fredi.
Njihove trte je uničil s točo in njihove egiptovske smokve z zmrzaljo.
48 Li te bay bèt yo tou a lagrèl e twoupo yo a loray.
Tudi njihovo živino je predal toči in njihove trope vročim strelam.
49 Li te voye sou yo chalè kòlè Li, gwo kòlè avèk endiyasyon ak twoub, ak yon bann zanj ki pou detwi yo.
S pošiljanjem zlih angelov mednje je nanje vrgel okrutnost svoje jeze, bes, ogorčenost in stisko.
50 Li te fè yon chemen pou lakòlè Li. Li pa t epagne nanm yo de lanmò, men te bay lavi yo a gwo fleyo.
Pripravil je pot svoji jezi, njihovi duši ni prizanesel pred smrtjo, temveč je njihovo življenje odstopil kužni bolezni
51 Li te frape di tout premye ne an Égypte yo, premye sòti a fòs kouraj yo nan tant a Cham yo.
in udaril vsakega prvorojenca v Egiptu, njihovo glavno moč v Hamovih šotorih.
52 Men Li te mennen fè sòti pwòp pèp li a tankou mouton. Li te dirije yo nan dezè a tankou yon twoupo.
Toda svojemu lastnemu ljudstvu je storil, da gredo naprej kakor ovce in po divjini jih je usmerjal kakor trop.
53 Li te dirije yo avèk swen pou yo pa pè, men lanmè te vale lènmi yo.
Vodil jih je varno, tako da se niso bali, toda njihove sovražnike je preplavilo morje.
54 Konsa, Li te mennen yo nan peyi sen Li an, vè peyi ti kolin ke men dwat Li te vin posede a.
Privedel jih je do meje svojega svetišča, celo k tej gori, ki jo je pridobila njegova desnica.
55 Anplis, li te chase nasyon yo devan yo, te pataje pou yo yon eritaj selon mezi li, e te fè tribi Israël yo abite nan tant yo.
Pred njimi je spodil tudi pogane in jim z mejno črto razdelil dediščino in Izraelovim rodovom storil, da prebivajo v svojih šotorih.
56 Sepandan, yo te tante e fè rebèl kont Bondye Pi Wo a, e pa t kenbe temwayaj Li yo,
Kljub temu so skušali in dražili najvišjega Boga in se niso držali njegovih pričevanj,
57 men te vire fè bak e te aji nan malveyans tankou papa zansèt yo. Yo te vire akote tankou yon banza ki tòde.
temveč so se obrnili nazaj in postopali nezvesto kakor njihovi očetje. Obrnjeni so bili na stran kakor varljiv lok.
58 Paske yo te pwovoke Li avèk wo plas yo, e te fè L jalou avèk imaj taye yo.
Kajti s svojimi visokimi mesti so ga dražili do jeze in s svojimi rezanimi podobami so ga pripravili do ljubosumnosti.
59 Lè Bondye te tande, Li te vin ranpli avèk kòlè, e te vin deteste Israël anpil.
Ko je Bog to slišal, je bil ogorčen in silno preziral Izraela,
60 Jiskaske Li te abandone abitasyon Silo, tant ke li te konn monte pami lòm nan,
tako da je zapustil bivališče v Šilu, šotorsko svetišče, ki ga je postavil med ljudmi
61 e te bay yo menm ki te fòs Li, an kaptivite, glwa Li nan men advèsè a.
in svojo moč izročil v ujetništvo in svojo slavo v sovražnikovo roko.
62 Anplis, Li te livre pèp Li a de nepe e te vin ranpli avèk kòlè kont eritaj Li a.
Svoje ljudstvo je izročil meču in ogorčen je bil nad svojo dediščino.
63 Dife te devore jennonm Li yo e vyèj Li yo pa t gen chan maryaj.
Ogenj je použil njihove mladeniče in njihove mladenke niso bile omožene.
64 Prèt Li yo te tonbe pa nepe e Vèv Li yo pa t kab kriye.
Njihovi duhovniki so padli pod mečem in njihove vdove niso pripravile objokovanja.
65 Konsa, SENYÈ a te leve tankou se nan dòmi Li te ye, tankou yon gèrye ki rele fò akoz diven.
Potem se je Gospod prebudil kakor iz spanja in kakor mogočen človek, ki vzklika zaradi vina.
66 Li te pouse advèsè Li yo fè bak. Li te mete sou yo yon repwòch ki pa t ap fini menm.
Svoje sovražnike je udaril v njihove zadnje dele. Postavil jih je v neprestano grajo.
67 Anplis, Li te rejte tant Jospeh la, ni pa t chwazi tribi Éphraïm nan.
Poleg tega je odklonil Jožefovo šotorsko svetišče in ni izbral Efrájimovega rodu,
68 Men Li te chwazi tribi Juda a, Mòn Sion ke Li te renmen anpil la.
temveč je izbral Judov rod, goro Sion, ki jo je ljubil.
69 Li te bati sanktiyè Li tankou wotè mòn yo, tankou latè ke Li te etabli jis pou tout tan an.
Svoje svetišče je zgradil kakor visoke palače, kakor zemljo, ki jo je utrdil na veke.
70 Anplis, Li te chwazi David, sèvitè Li a. Li te pran l sòti nan Pak mouton yo,
Poleg tega je izbral svojega služabnika Davida in ga vzel od ovčjih staj.
71 sòti nan okipe mouton k ap fè pitit, avèk ti mouton nouris, Li te mennen li, pou vin bèje Jacob, pèp Li a, avèk Israël, eritaj Li a.
Od sledenja brejim ovcam z mladiči ga je privedel, da pase Jakoba, njegovo ljudstvo in Izraela, njegovo dediščino.
72 Konsa, Li te fè bèje yo selon entegrite kè l, e te gide yo avèk men abil li.
Tako jih je hranil glede na neokrnjenost svojega srca in jih usmerjal s spretnostjo svojih rok.
