Sòm 123

1 Yon chan pou monte vè tanp lan. A Ou menm, mwen leve zye mwen, O Ou menm ki chita sou twòn Ou nan syèl la!

K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih.

2 Men gade, jan zye a sèvitè yo rete sou men a mèt yo, Jan zye a yon sèvant sou men mètrès li, Se konsa, zye nou ye vè SENYÈ a, Bondye nou an, jiskaske li fè nou gras.

Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki svojih gospodarjev in kakor oči dekle k roki svoje gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili.

3 Bannou gras, O SENYÈ, bannou gras, paske nou ranpli ak mepriz.

Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti silno smo nasičeni z zaničevanjem.

4 Nanm nou ranpli ak ensilt a (sila) ki alèz yo, avèk mepriz a (sila) ki plen ògèy yo.

Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih.