Pwovèb 28

1 Mechan yo sove ale lè pa gen k ap kouri dèyè yo; men moun dwat yo gen kouraj kon lyon.

Zlobni zbežijo, kadar jih noben človek ne preganja, toda pravični so pogumni kakor lev.

2 Pa transgresyon a yon pèp, chèf peyi yo vin anpil; men lòd se etabi pa yon nonm bon konprann ak konesans.

Zaradi prestopka dežele so številni njeni princi, toda s človekom razumevanja in spoznanja bo njihova država podaljšana.

3 Yon moun pòv ki peze malere se tankou gwo lapli ki lave tè a san kite anyen.

Revež, ki zatira ubogega, je podoben pometajočemu dežju, ki ne zapušča nobene hrane.

4 Sila ki abandone lalwa a bay lwanj a moun mechan; men sila ki kenbe lalwa a va kanpe devan yo.

Tisti, ki zapuščajo postavo, hvalijo zlobne, toda tisti, ki se držijo postave, se z njimi pričkajo.

5 Moun mechan yo pa konprann lajistis; men sila ki chache SENYÈ yo konprann tout bagay.

Hudobneži ne razumejo sodbe, toda tisti, ki iščejo Gospoda, razumejo vse stvari.

6 Pi bon se malere ki mache ak ladwati a pase sila ki kwochi a, menm si l gen anpil richès.

Boljši je ubogi, ki hodi v svoji poštenosti, kakor kdor je sprevržen na svojih poteh, četudi je bogat.

7 Sila ki kenbe lalwa a se yon fis ak bon konprann; men sila ki fè zanmi ak moun voras fè papa l wont.

Kdorkoli ohranja postavo, je moder sin, toda kdor je družabnik upornih ljudi, svojega očeta spravlja v sramoto.

8 Sila ki agrandi richès li avèk enterè sou lajan, ranmase li pou sila k ap fè gras a malere a.

Kdor z obrestmi in nepravičnim zaslužkom povečuje svoje imetje, ga bo zbiral za tistega, ki bo pomiloval ubogega.

9 Sila ki vire zòrèy li pou pa koute lalwa a, menm lapriyè li abominab.

Kdor svoje uho obrača stran od poslušanja postave, bo celo njegova molitev ogabnost.

10 Sila ki egare moun dwat la nan move chemen an va li menm tonbe nan pwòp fòs li; men sila ki san tò a, va gen bon eritaj.

Kdorkoli pravičnemu povzroči, da zaide na zlo pot, bo tudi sam padel v svojo lastno jamo, toda pošteni bodo imeli v posesti dobre stvari.

11 Mesye rich la saj nan pwòp zye l; men malere ki gen bon konprann nan wè l jis li sonde l nèt.

Bogataš je moder v svoji lastni domišljavosti, toda revni, ki ima razumevanje, ga preiskuje.

12 Lè moun ladwati a gen viktwa, gen anpil glwa; men lè mechan yo leve tout moun kache kò yo.

Kadar se pravični ljudje razveseljujejo, je velika slava, toda kadar vstanejo zlobni, je človek skrit.

13 Sila ki kache transgresyon li yo, p ap fè pwogrè; men sila ki konfese yo e kite yo, va jwenn konpasyon.

Kdor prikriva svoje grehe, ne bo uspešen, toda kdorkoli jih priznava in se jim odreka, bo imel usmiljenje.

14 A la beni se sila ki toujou gen lakrent Bondye a! Men sila ki fè kè l di, va tonbe nan malè.

Srečen je človek, ki se vedno boji, toda kdor svoje srce zakrkne, bo padel v vragolijo.

15 Tankou lyon k ap rele fò ak lous k ap atake, se konsa yon chèf mechan ye sou yon pèp malere.

Kakor rjoveč lev in pohajkujoč medved, tak je zloben vladar nad ubogim ljudstvom.

16 Yon gouvènè ki peze pèp la manke bon konprann; men sila ki rayi richès ki pa jis, pwolonje jou li yo.

Princ, ki mu manjka razumevanja, je prav tako velik zatiralec, toda kdor sovraži pohlepnost, bo podaljšal svoje dni.

17 Yon nonm ki twouble ak koupabilite san moun va yon fijitif jiskaske li mouri. Pinga pèsòn ba li soutyen.

Človek, ki počne nasilje krvi kateregakoli človeka, bo zbežal v jamo; naj ga noben človek ne zadržuje.

18 Sila ki mache san tò a va delivre; men sila ki kwochi a va tonbe byen vit.

Kdorkoli živi pošteno, bo rešen, toda kdor je na svojih poteh sprevržen, bo naenkrat padel.

19 Sila ki laboure tè a va gen anpil manje; men sila ki swiv vanite va jwenn anpil mizè.

Kdor obdeluje svojo zemljo, bo imel obilo kruha, toda kdor sledi ničevim osebam, bo imel dosti revščine.

20 Yon nonm fidèl va gen anpil benediksyon; men sila ki fè vit pou jwenn richès, p ap chape anba pinisyon.

Zvest človek bo obilen z blagoslovi, toda kdor hiti biti bogat, ne bo nedolžen.

21 Montre patipri pa bon, paske yon sèl mòso pen ka fè yon moun transgrese.

Ozirati se na osebe ni dobro, kajti za košček kruha se bo ta človek pregrešil.

22 Yon nonm ak move zye kouri dèyè richès e li pa konnen kisa k ap rive li.

Kdor hiti biti bogat, ima hudobno oko in ne upošteva, da bo nadenj prišla revščina.

23 Sila ki bay yon moun repwòch va jwenn plis favè pase sila ki fè flatè ak lang li an.

Kdor graja človeka, bo kasneje našel večjo naklonjenost, kakor kdor laska z jezikom.

24 Sila ki vòlè papa li oswa manman l epi di: “Sa pa yon transgresyon”, se parèy ak yon moun ki detwi.

Kdorkoli krade svojemu očetu ali svoji materi in pravi: » To ni prestopek, « isti je družabnik uničevalcu.

25 Yon nonm awogan ap pwovoke konfli; men sila ki mete konfyans nan SENYÈ a va pwospere.

Kdor je ponosnega srca, razvnema prepir, toda kdor svoje trdno upanje polaga v Gospoda, bo narastel.

26 Sila ki mete konfyans nan pwòp kè li a se yon moun fou; men sila ki mache ak sajès la va delivre.

Kdor zaupa v svoje lastno srce, je bedak, toda kdorkoli hodi modro, bo osvobojen.

27 Sila ki bay a malere a p ap janm manke; men sila ki fèmen zye l ap jwenn anpil malediksyon.

Kdor daje ubogemu, ne bo trpel pomanjkanja, toda kdor zagrinja svoje oči, bo mnogim [v] kletev.

28 Lè mechan yo leve, pèp la kache kò yo; men lè yo peri moun dwat yo vin plis.

Kadar zlobni vstajajo, se ljudje skrivajo, toda kadar oni izginejo, pravični narastejo.