Pwovèb 18

1 Sila ki izole pwòp tèt li, chache pwòp enterè l; bon jijman an pa anyèn devan l.

Preko želje človek, ki je samega sebe oddvojil, išče in se vmešava z vso modrostjo.

2 Yon moun ensanse pa pran plezi nan bon konprann; men sèlman nan devwale pwòp panse li.

Bedak nima veselja v razumevanju, temveč da njegovo srce lahko odkrije samo sebe.

3 Lè yon nonm mechan vin parèt, mepriz la vini ansanm avè l; e avèk dezonè, wont vin parèt.

Kadar prihaja zlobni, potem prihaja tudi zaničevanje in s sramoto graja.

4 Pawòl yo ki sòti nan bouch a yon nonm se yon dlo byen fon; dlo sajès se yon dlo fre k ap koule tout tan.

Besede iz človekovih ust so kakor globoke vode in vrelec modrosti kakor tekoč potok.

5 Panche vè youn moun mechan an pa bon, ni pou fè jijman ki rache jistis nan men moun dwat yo.

Ni dobro sprejeti osebo zlobnega, da pravičnega zruši na sodbi.

6 Lèv a yon moun ensanse mennen konfli; bouch li ap mande kou.

Bedakove ustnice vstopajo v spor in njegova usta kličejo za udarci.

7 Bouch a moun san konprann nan se dega li; e lèv li se pèlen pou nanm li.

Bedakova usta so njegovo uničenje in njegove ustnice so zanka njegovi duši.

8 Pawòl a sila ki chichote pawòl nan zòrèy moun nan se tankou bonbon ki gen gou dous; se jis nan fon kò a yo desann.

Besede tožljivca so kakor rane in gredo navzdol v najnotranjejše dele trebuha.

9 Anplis, sila ki parese nan travay li a se frè a sila ki detwi.

Tudi tisti, ki je len v svojem delu, je brat tistemu, ki je velik kvarilec.

10 Non SENYÈ a se yon sitadèl byen fò; moun ladwati a kouri ladann pou jwenn sekou.

Gospodovo ime je močan stolp, pravični priteče vanj in je varen.

11 Pou yon nonm rich, byen li se yon vil ki fò; kon yon miray byen wo nan panse li.

Bogataševo premoženje je njegovo močno mesto in kakor visoko obzidje v njegovi lastni domišljavosti.

12 Avan destriksyon, kè yon nonm plen ògèy; men imilite ale devan onè.

Pred uničenjem je človekovo srce ošabno in pred častjo je ponižnost.

13 Sila ki bay repons avan li koute a; plen foli ak wont.

Kdor odgovarja zadevo, preden jo sliši, mu je to neumnost in sramota.

14 Lespri a yon nonm kapab sipòte maladi; men nan ka lespri brize a, se kilès ki kab sipòte li?

Človekov duh bo podpiral njegovo šibkost, toda kdo lahko prenaša ranjenega duha?

15 Panse a sila ki gen bon konprann nan, ranmase konesans; anplis, zòrèy a saj la chache konesans.

Srce razsodnega pridobiva spoznanje, uho modrega pa išče spoznanje.

16 Don a yon nonm fè kont espas pou li, e mennen li devan moun enpòtan.

Človekovo darilo zanj pripravlja prostor in ga prinaša pred velike ljudi.

17 Premye moun pou plede ka li a, sanble gen rezon; jiskaske yon lòt moun vin egzamine l.

Kdor je prvi v svoji lastni zadevi, je videti pravičen, toda prihaja njegov sosed in ga preiskuje.

18 Tiraj osò fè konfli sispann; lap pran desizyon antre moun pwisan yo.

Žreb povzroča sporom, da se ustavijo in razdeljuje med mogočnimi.

19 Yon frè ki blese se pi rèd pou konvenk pase yon vil fòtifye; konfli ak li se tankou ba fè nan yon sitadèl.

Užaljenega brata je težje pridobiti kakor močno mesto in njihovi spori so podobni grajskim zapahom.

20 Se fwi a bouch moun ki satisfè vant li; l ap satisfè ak sa ke lèv li pwodwi.

Človekov trebuh bo potešen s sadom svojih ust in nasičen bo z donosom svojih ustnic.

21 Lanmò ak lavi nan pouvwa a lang lan; e sila ki renmen l yo, va manje fwi li.

Smrt in življenje sta v oblasti jezika in tisti, ki ga ljubijo, bodo jedli od njegovega sadu.

22 Sila ki jwenn yon madanm, jwenn yon bon bagay, e twouve favè SENYÈ a.

Kdorkoli najde ženo, najde dobro stvar in dosega naklonjenost od Gospoda.

23 Malere a pale: “Souple, fè m gras”; men moun rich la reponn byen di.

Ubogi uporablja rotenja, toda bogataš odgovarja surovo.

24 Yon nonm ak anpil zanmi vin kraze nèt; men gen yon kalite zanmi ki rete pi pwòch pase yon frè.

Človek, ki ima prijatelje, se mora kazati prijatelja in obstaja prijatelj, ki se drži bližje kakor brat.