Pwovèb 15
1 Yon repons ki dous kalme kòlè; men yon mo sevè pwovoke gwo fache.
Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
2 Lang a saj la gen pou mèt, konnesans; men bouch a sila ki manke konprann nan eksprime foli.
Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
3 Zye a SENYÈ a tout kote; L ap veye sa ki bon ak sa ki mal.
Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
4 Yon lang ki kalme se yon pyebwa lavi; men si l gen desepsyon, l ap kraze lespri.
Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
5 Yon moun ensanse refize disiplin a papa l; men sila ki aksepte repwòch gen sajès.
Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
6 Gran richès twouve nan kay a moun dwat yo; men gwo twoub se salè a mechan an.
V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
7 Lèv a moun saj yo gaye konesans; men se pa konsa ak kè moun ensansib yo.
Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
8 Sakrifis a mechan an abominab a SENYÈ a; men lapriyè moun dwat yo se gwo plezi Li.
Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
9 Chemen mechan an abominab a SENYÈ a; men Li renmen sila ki chache ladwati a.
Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
10 Pinisyon byen di ap tann sila ki abandone chemen an; sila ki rayi korije a va mouri.
Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol h7585)
12 Sila ki moke a pa renmen sila ki fè l repwòch la; li pa janm ale kote moun saj.
Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
13 Kè ki gen lajwa fè figi moun rejwi; men lè kè a tris, lespri a vin brize.
Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
14 Lespri a moun entèlijan an chache konesans; men bouch a moun sòt la, manje foli.
Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
15 Tout jou aflije yo move; men yon kè kontan se yon fèt ki pa janm sispann.
Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 Pi bon se piti ak lakrent SENYÈ a, pase gwo richès ak gwo twoub ladann.
Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
17 Pi bon se yon plato legim avèk lanmou, pase yon bèf gra ak rayisman.
Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
18 Yon nonm ki kolerik pwovoke konfli; men sila ki lan nan kòlè a kalme yon kont.
Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
19 Wout a parese a se tankou yon ran pikan; men pa a moun dwat la se yon gran chemen.
Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
20 Yon fis ki saj fè papa l kontan; men yon gason ensanse meprize manman l.
Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
21 Foli se gwo plezi pou sila ki manke bon konprann nan; men yon nonm ak bon konprann mache dwat.
Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
22 San konsèy, plan yo vin jennen; men ak anpil konseyè, yo vin reyisi.
Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
23 Yon nonm jwenn kè kontan nan yon repons ki jis, e a la bèl yon mo livre nan pwòp lè li bèl!
Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol h7585)
25 SENYÈ a va demoli kay moun ògeye a; men L ap etabli lizyè vèv la.
Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
26 Plan mechan yo abominab a SENYÈ a; men pawòl agreyab yo san tach.
Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
27 Sila ki fè pwofi ak movèz fwa a, twouble pwòp lakay li; men sila ki rayi afè anba tab la, va viv.
Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
28 Kè a moun dwat la reflechi anpil pou bay repons; men bouch a mechan an fè anpil move bagay vin parèt.
Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
29 SENYÈ a lwen mechan an; men Li tande lapriyè a moun dwat yo.
Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
30 Zye klè fè kè kontan; bòn nouvèl kon mete grès sou zo.
Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
31 Zòrèy k ap koute repwòch ap viv; zore ki koute koreksyon ap alèz pami saj yo.
Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
32 Sila ki neglije disiplin meprize pwòp tèt li; men sila ki koute repwòch ranmase bon konprann.
Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
33 Lakrent SENYÈ a se enstriksyon ki bay sajès; avan onè, fòk imilite.
Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.
