Pwovèb 12

1 Nenpòt moun ki renmen disiplin, renmen konesans, men sila ki rayi korije a, se bèt.

Kdorkoli ljubi poučevanje, ljubi spoznanje, toda kdor sovraži opomin, je brutalen.

2 Yon bon moun va jwenn favè SENYÈ a; men Bondye va kondane sila ki fè manèv mechanste a.

Dober človek doseže naklonjenost od Gospoda, toda človek zlobnih naklepov bo obsojen.

3 Yon nonm p ap etabli ak mal la; men rasin moun dwat la p ap sòti menm.

Človek ne bo uveljavljen z zlobnostjo, toda korenina pravičnih ne bo omajana.

4 Yon bon madanm se kouwòn a mari li; men sila ki fè l wont lan se tankou pouriti nan zo li.

Vrla ženska je krona svojemu soprogu, toda tista, ki sramoti, je gniloba v njegovih kosteh.

5 Panse a moun dwat yo jis; men konsèy a mechan yo se desepsyon.

Misli pravičnih so pravilne, toda nasveti zlobnih so prevara.

6 Pawòl a mechan yo kouche tann pyèj pou vèse san; men bouch moun dwat yo va delivre yo.

Besede zlobnih so prežanje v zasedi na kri, toda usta iskrenih jih bodo osvobodila.

7 Mechan yo va boulvèse e vin disparèt; men kay a moun dwat yo va kanpe.

Zlobni so premagani in jih ni, toda hiša pravičnega bo stala.

8 Yon nonm ap twouve glwa selon entèlijans li; men sila ak panse pèvès la va meprize.

Človek bo priporočen glede na svojo modrost, toda kdor je sprevrženega srca, bo preziran.

9 Meyè se sila ki enkoni a, men gen sèvitè, pase sila ki onore pwòp tèt li e manke pen an.

Kdor je preziran, pa ima služabnika, je boljši kakor tisti, ki časti samega sebe, pa nima kruha.

10 Yon nonm ladwati gen respè pou lavi a bèt li; men konpasyon a mechan an se mechanste.

Pravičen človek se ozira na življenje svoje živali, toda nežna usmiljenja zlobnih so kruta.

11 Sila ki raboure tè li a va gen anpil pen; men sila ki swiv bagay san valè yo manke bon konprann.

Kdor obdeluje svojo zemljo, bo nasičen s kruhom, toda kdor sledi praznim osebam, je brez razumevanja.

12 Moun mechan an vle pran piyaj a mechan yo; men rasin ladwati yo va donnen fwi li.

Zlobni želi mrežo zlobnih ljudi, toda korenina pravičnih rojeva sad.

13 Yon moun mechan pyeje pa transgresyon lèv li; men moun dwat la va evite pwoblèm.

Zlobni je ujet s prestopkom svojih ustnic, toda pravični bo prišel iz stiske.

14 Yon nonm va satisfè avèk sa ki bon kon fwi a pawòl li, e zèv lamen a yon nonm va retounen kote li.

Človek bo nasičen z dobrim po sadu svojih ust in poplačilo človeških rok mu bo vrnjeno.

15 Chemen a yon moun fou bon nan zye li; men yon nonm saj koute konsèy.

Bedakova pot je v njegovih lastnih očeh pravilna, toda kdor prisluhne nasvetu, je moder.

16 Lè yon moun fou vekse, ou konnen sa vit; men sila ki saj la evite wont.

Bedakov bes je takoj znan, toda razsoden človek prikriva sramoto.

17 Sila ki pale verite a pale sa ki dwat; men yon fo temwen twonpe.

Kdor govori resnico, naznanja pravičnost, toda kriva priča prevaro.

18 Genyen yon moun ki pale san pridans tankou sila k ap goumen ak nepe yo; men lang a saj la pote gerizon.

Tam je, ki govori kakor prebadanje z mečem, toda jezik modrega je zdravje.

19 Lèv verite yo va etabli pou tout tan; men lang ki bay manti a rete pou yon moman.

Ustnica resnice bo utrjena za vedno, toda lažniv jezik je samo za trenutek.

20 Desepsyon se nan kè a sila k ap fè manèv mechanste yo; men konseye lapè yo gen jwa.

Prevara je v srcu tistih, ki si domišljajo zlo, toda svetovalcem miru je radost.

21 Nanpwen mal ki rive moun dwat yo; men mechan yo plen ak twoub.

Nobeno zlo se ne bo zgodilo pravičnemu, toda zlobni bodo napolnjeni z vragolijo.

22 Lèv ki manti a abominab a SENYÈ a; men sila ki aji nan fidelite, se plezi Li.

Lažnive ustnice so ogabnost Gospodu, toda tisti, ki se vedejo odkrito, so njegovo veselje.

23 Yon moun pridan kache sa li konnen; men kè moun san konprann pale jis nan foli.

Razsoden človek prikriva spoznanje, toda srce bedakov razglaša nespametnost.

24 Men a dilijan yo va kòmande; men parese a va fè kòve.

Roka marljivega bo vladala, toda leni bo podvržen plačevanju davka.

25 Gwo pwoblèm nan kè a yon moun peze li desann; men yon bon pawòl fè l leve.

Potrtost v človekovem srcu ga dela sklonjenega, toda dobra beseda ga dela veselega.

26 Moun ladwati a se yon gid a vwazen li; men chemen a mechan fè yo egare.

Pravični je odličnejši od svojega soseda, toda pot zlobnih jih zapeljuje.

27 Yon nonm parese pa menm boukannen bèt lachas li, men pi presye nan sa yon nonm posede se dilijans.

Len človek ne peče tega, kar je ujel na lovu, toda imetje marljivega človeka je dragoceno.

28 Nan chemen ladwati se lavi; e nan wout li nanpwen lanmò.

Na poti pravičnosti je življenje in na tej poti ni smrti.