Esdras 6

1 Wa Darius te pibliye yon dekrè e yon rechèch te fèt nan achiv yo kote trezò yo te depoze Babylone nan.

Potem je kralj Darej izdal odlok in narejena je bila preiskava v hiši zvitkov, kjer so bili v Babilonu shranjeni zakladi.

2 Nan Achemetha, nan fò a, ki nan pwovens a Médie a, yo te twouve yon woulo, e ladann te ekri konsa kon yon rekòd anrejistre:

In tam pri Ahmeti, v palači, ki je v provinci Medijcev, je bil najden zvitek in v njem je bil tako zapisan zapis:

3 Nan premye ane a Wa Cyrus la, Cyrus, wa a, te pibliye yon dekrè: Sou kay Bondye nan Jérusalem nan, kite tanp kote sakrifis konn vin ofri yo vin rebati, e kite fondasyon li yo konsève, wotè ki swasant koude a e lajè ki swasant koude a

›V prvem letu kralja Kira je isti kralj Kir izdal odlok glede Božje hiše v Jeruzalemu: ›Naj bo hiša zgrajena, kraj, kjer so darovali daritve in naj bodo njeni temelji trdno položeni. Njena višina [naj bo] šestdeset in njena širina šestdeset komolcev,

4 avèk twa ranje gwo wòch taye ak yon ranje an bwa. Epi kite frè a peye soti nan trezò wa a.

s tremi vrstami velikih kamnov in vrsto iz novih tramov in stroški naj bodo poravnani iz kraljeve hiše.

5 Anplis, kite zouti an lò avèk ajan ki pou lakay Bondye yo, ke Nebucadnetsar te pran soti nan tanp Jérusalem nan pou te pote Babylone nan, remèt e fè retounen nan plas yo nan tanp Jérusalem nan. Konsa, nou va depoze yo nan kay Bondye a.

Tudi zlate in srebrne posode Božje hiše, ki jih je Nebukadnezar vzel iz templja, ki je v Jeruzalemu in jih prenesel v Babilon, naj bodo povrnjene in ponovno prinesene v tempelj, ki je v Jeruzalemu, vsako na svoj kraj in [naj] jih prinesejo v Božjo hišo.‹

6 Alò, pou sa, Thathnaï, ou menm, gouvènè pwovens lòtbò rivyè a, Schethar-Boznaï avèk kòlèg parèy ou yo, ofisyèl nan pwovens lòtbò rivyè yo, rete lwen de la.

›Sedaj torej Tatenáj, voditelj onkraj reke, Šetár Boznáj in vaši družabniki, Afarsahejci, ki so onkraj reke, bodite daleč od tam.

7 Kite travay sila sou kay Bondye a kontinye; kite gouvènè a Jwif yo avèk ansyen a Jwif yo rebati lakay Bondye a sou sit anplasman li an.

Pustite delo te Božje hiše. Naj voditelj Judov in starešine Judov zgradijo to Božjo hišo na njenem kraju.

8 Anplis, Mwen menm, Darius, ap bay yon dekrè sou sa nou gen pou fè pou ansyen sila yo nan Juda pou rekonstriksyon lakay Bondye sila a: Tout frè li se pou peye a pèp sila yo soti nan kès trezò ki sòti nan taks ki sòti nan pwovens lòtbò rivyè yo. Epi sa dwe fèt san fè reta.

Poleg tega izdajam odlok, kaj boste naredili starešinam teh Judov za zgradbo te Božje hiše, da bodo od kraljevih dobrin, celó od davka onkraj reke, nemudoma izplačani stroški tem možem, da ne bodo ovirani.

9 Nenpòt sa ki nesesè, ni jenn towo, belye, ni jenn mouton pou ofrann brile a Bondye syèl la, e ble, sèl, diven ak lwil onksyon, jan prèt Jérusalem yo mande a, fòk sa bay a yo chak jou san manke,

In to, kar potrebujejo, tako mlade bikce kakor ovne in jagnjeta za žgalne daritve Bogu nebes, pšenico, sol, vino in olje, glede na določilo duhovnikov, ki so v Jeruzalemu, naj jim bo to čisto gotovo dano dan za dnem,

10 pou yo kab ofri sakrifis agreyab a Bondye syèl la, e priye pou lavi a wa a avèk fis li yo.

da bodo lahko darovali žrtvovanje prijetnih vonjav Bogu nebes in molili za življenje kralja in njegovih sinov.

11 Epi mwen te pibliye yon lòd ke nenpòt moun ki vyole dekrè sa a, yon travès bwa va rache sou pwòp kay li, li va leve wo, e atache sou li. E lakay li va devni yon gwo pil fatra.

Prav tako sem izdal odlok, da kdorkoli bo predrugačil to besedo, naj bo tram izvlečen dol iz njegove hiše in naj bo postavljen pokonci; naj bo tisti obešen nanj in naj bo zaradi tega njegova hiša narejena za gnojišče.

12 Ke Bondye ki te fè non Li rete la, ta dechouke nenpòt wa oswa pèp ki ta leve men l chanje sa a pou li ta detwi kay Bondye sa a, Jérusalem. Mwen, Darius, te pase lòd sa a. Kite li akonpli avèk dilijans!

In Bog, ki je svojemu imenu storil, da prebiva tam, naj uniči vse kralje in ljudstvo, ki bo svojo roko položilo, da spremenijo in uničijo to Božjo hišo, ki je v Jeruzalemu. Jaz, Darej, sem zapovedal ta odlok. Naj bo hitro uresničen.‹

13 Alò, Thathnaï, gouvènè pwovens lòtbò rivyè a, Schethar-Boznaï, avèk kolèg parèy a yo te konfòme avèk dilijans a lòd sa a jan Wa Darius te voye bay li a.

Potem so Tatenáj, voditelj na tej strani reke, Šetár Boznáj in njihovi družabniki tako hitro storili glede na to, kar je kralj Darej poslal.

14 Epi ansyen pami Jwif yo te reyisi nan konstriksyon an selon asistans pwofesi ki t ap fèt pa Aggée avèk Zacharie yo, fis a Iddo a. Konsa, yo te fin bati selon lòd Bondye Israël la, dekrè a Cyrus la, Darius ak Artaxerxès, wa a Perse la.

Starešine Judov so gradili in uspevali po prerokovanju prerokov Ageja in Idójevega sina Zaharija. Gradili so in to končali glede na zapoved Izraelovega Boga in glede zapovedi Kira, Dareja in Artakserksa, kralja Perzije.

15 Tanp sa a te fini sou twazyèm jou nan mwa Adar a. Li te nan sizyèm ane règn Wa Darius la.

Ta hiša je bila končana na tretji dan meseca adárja, ki je bil v šestem letu kraljevanja kralja Dareja.

16 Epi fis Israël yo, prèt yo, Levit yo ak tout lòt moun egzil ki te retounen yo, te selebre dedikasyon kay Bondye sila a avèk jwa.

Izraelovi otroci, duhovniki, Lévijevci in preostanek otrok iz ujetništva, so z radostjo praznovali posvetitev te Božje hiše.

17 Yo te ofri pou dedikasyon tanp Bondye sila a san towo, de-san belye, kat-san jenn mouton, e kon ofrann peche pou tout Israël la, douz mal kabrit ki te koresponn a non tribi Israël yo.

Pri posvetitvi te Božje hiše so darovali sto bikcev, dvesto ovnov, štiristo jagnjet. In za daritev za greh za ves Izrael dvanajst kozlov, glede na število Izraelovih rodov.

18 Epi yo te chwazi prèt yo a divizyon pa yo ak Levit yo nan lòd pa yo pou sèvis Bondye Jérusalem nan, jan sa ekri nan liv Moïse la.

Postavili so duhovnike v svojih oddelkih in Lévijevce po svojih skupinah za Božjo službo, ki je v Jeruzalemu, kakor je to zapisano v Mojzesovi knjigi.

19 Moun egzil yo te obsève fèt Pak la nan katòzyèm jou nan premye mwa a.

Otroci iz ujetništva so praznovali pasho na štirinajsti dan prvega meseca.

20 Paske prèt yo avèk Levit yo te fin pirifye yo ansanm, yo tout nan yo te pwòp. Epi yo te touye jenn mouton Pak la pou tout moun egzil yo, ni pou frè pa yo, prèt yo ak pou yo menm.

Kajti duhovniki in Lévijevci so bili skupaj posvečeni, vsi izmed njih so bili čisti in zaklali so pashalno jagnje za vse otroke iz ujetništva in za njihove brate duhovnike in zase.

21 Fis a Israël ki te retounen an egzil yo, e tout sila ki te separe yo menm de lempite a nasyon nan peyi yo pou fè ansanm avèk yo, pou chache SENYÈ a, Bondye Israël la, te manje Pak la.

Izraelovi otroci, ki so ponovno prišli iz ujetništva in vsi tisti, ki so se ločili pred umazanostjo poganov dežele, da iščejo Gospoda, Izraelovega Boga, so jedli

22 Epi yo te obsève Fèt Pen San Ledven an pandan sèt jou avèk jwa, paske SENYÈ a te fè yo rejwi, e te detounen kè a wa a Assyrie a vè yo pou ankouraje yo nan travay lakay Bondye a, Bondye Israël la.

in z radostjo so sedem dni praznovali praznik nekvašenega kruha, kajti Gospod jih je naredil radostne in obrnil srce asirskega kralja k njim, da okrepi njihove roke v delu pri Božji hiši Izraelovega Boga.