Eklezyas 7

1 Yon bon non pi bon pase yon pomad swa, e jou mouri pi bon pase jou nou te ne a.

Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.

2 Li pi bon pou ale nan kay k ap fè dèy pase nan kay k ap fè fèt; paske se konsa ke chak moun va fini, e sila ki vivan an pran sa a kè.

Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k srcu.

3 Tristès pi bon pase ri; paske lè figi moun nan tris, kè la vin pi bon.

Bridkost je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše.

4 Panse a saj la anndan lakay k ap fè dèy; men panse a san konprann nan kay plezi.

Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja.

5 Li pi bon pou koute repwòch a yon nonm saj pase pou yon moun ta koute chanson a moun san konprann yo.

Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov.

6 Paske tankou bwa pikan sèch pete nan dife; se konsa lè yon nonm ensanse ap ri; epi sa anplis se vanite.

Kajti kakor je prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.

7 Paske chantay ka fè yon nonm saj vin fou, e lajan anba tab fè kè vin konwonpi.

Zatiranje modrega zagotovo dela besnega in podkupnina uničuje srce.

8 Lè yon bagay fin fèt, li pi bon pase lè l te kòmanse a. Pasyans nan lespri pi bon pase awogans lespri a.

Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu.

9 Pa chofè kè ou pou vin fache; paske fache rete nan kè a moun ensanse.

V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov.

10 Pa di: “Poukisa jou lontan yo te pi bon pase jodi a”? Paske nanpwen sajès nan kesyon sa a.

Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modro poizvedel.

11 Sajès ansanm ak eritaj bon, e se yon avantaj pou sila ki konn wè solèy yo.

Modrost je dobra z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce.

12 Paske sajès se yon pwotèj, menm ke lajan se yon pwotèj la; men avantaj a bon konprann nan se ke sajès va prezève lavi a sila ki genyen l.

Kajti modrost je obramba in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo.

13 Konsidere zèv Bondye yo, paske se kilès ki ka drese sa ke Li menm te koube?

Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil?

14 Nan jou bonè yo fè kè kontan; men nan jou malè yo, reflechi—Bondye te fè tou de pou lòm pa dekouvri anyen nan sa k ap swiv li.

Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim.

15 Mwen te wè tout bagay pandan tout jou vanite mwen yo; gen yon nonm dwat ki mouri nan ladwati, ak yon nonm mechan ki fè vi li long ak mechanste li a.

Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje.

16 Pa fè eksè nan ladwati, ni pa vin twò saj. Poukisa ou ta detwi pwòp tèt ou?

Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega sebe uničil?

17 Pa fè eksè nan mechanste, ni pa vin ensanse. Poukisa ou ta vle mouri avan lè ou?

Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred svojim časom?

18 Li bon pou ou ta kenbe pran yon bagay san ou pa lage lòt la; paske sila ki gen lakrent Bondye a ap vini ak tou de.

Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej.

19 Sajès ranfòse yon nonm saj plis pase dis gwo chèf ki nan yon vil.

Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu.

20 Anverite, nanpwen yon moun dwat sou latè ki fè sa ki bon tout tan, e ki pa janm peche.

Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.

21 Anplis, pa pran a kè tout pawòl ki pale, sof ke ou ta tande sèvitè ou lè l ap bay ou madichon.

Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja,

22 Paske ou vin konprann ke ou menm tou anpil fwa konn bay moun madichon.

kajti pogosto tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.

23 Mwen te tante fè tout sa ak sajès e mwen te di: “Mwen va saj”, men sa te chape lwen mwen.

Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom, « toda to je bilo daleč od mene.

24 Sa ki te konn egziste vin lwen, e se yon mistè menm. Se kilès ki ka dekouvri li?

To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna?

25 Mwen te dirije panse m pou konnen; pou fè ankèt e chache sajès avèk rezon, e pou konnen mechanste se foli; e foli menm rive fè moun fou.

Svoje srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost.

26 Epi mwen te dekouvri pi anmè pase mouri, kè a fanm ki fè pèlen an. Men li yo se tankou chenn. Yon moun ki plè Bondye va chape anba men l, men pechè a va vin kaptire anba l.

Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, čigar srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej.

27 “Gade byen, se sa mwen dekouvri,” predikatè a di: “Ajoute yon bagay a yon lòt pou twouve konprann.”

»Glej, to sem našel, « pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna razlog.

28 Sou sila m toujou ap chache a, men m poko jwenn; mwen te twouve yon nonm pami mil, men mwen pa t jwenn fanm pami tout sa yo.

Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel.

29 Men gade, se sèl sa mwen dekouvri; Bondye te fè lòm kanpe dwat, men yo chache anpil manèv pou vin koube.

Glej, samo to sem našel, da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.