Eklezyas 3

1 Gen yon lè apwente pou tout bagay. Epi gen yon tan pou chak sa ki rive anba syèl la—

Za vsako stvar je obdobje in čas za vsak namen pod nebom:

2 Yon tan pou ne, yon tan pou mouri; yon tan pou plante, ak yon tan pou dechouke sa ki plante a.

čas, da si rojen in čas za smrt, čas za sajenje in čas za ruvanje tega, kar je vsajeno,

3 Yon tan pou touye e yon tan pou geri; yon tan pou demoli e yon tan pou bati.

čas za ubijanje in čas za zdravljenje, čas za rušenje in čas za gradnjo,

4 Yon tan pou kriye e yon tan pou ri; yon tan pou fè dèy e yon tan pou danse.

čas za jokanje in čas za smejanje, čas za žalovanje in čas za ples,

5 Yon tan pou voye wòch e yon tan pou ranmase wòch; yon tan pou anbrase e yon tan pou evite anbrase.

čas za odmetavanje kamnov in čas za zbiranje kamnov, čas za objemanje in čas za zadržanje pred objemanjem,

6 Yon tan pou chache e yon tan pou pèdi. Yon tan pou konsève, e yon tan pou jete.

čas za pridobivanje in čas za izgubljanje, in čas za hranjenje in čas za odmetavanje,

7 Yon tan pou chire e yon tan pou koude; yon tan pou rete an silans e yon tan pou pale.

čas za paranje in čas za šivanje, čas za molčanje in čas za govorjenje,

8 Yon tan pou fè lanmou e yon tan pou rayisman; yon tan pou fè lagè e yon tan pou fè lapè.

čas za ljubezen in čas za sovraštvo, čas vojne in čas miru.

9 Ki avantaj ouvriye a genyen nan tout efò ke li fè yo?

Kakšno korist ima kdor dela v tem, v čemer se trudi?

10 Mwen te wè tach ke Bondye te bay a fis a lòm yo, avèk sila yo okipe tèt yo.

Videl sem muko, ki jo Bog daje človeškim sinovom, da bi bili vežbani v tem.

11 Li te fè tout bagay bon nan tan li. Anplis, Li te mete letènite nan kè yo, pou ke lòm pa ka fin konprann travay Bondye te fè a soti nan kòmansman jis rive nan lafen.

Vsako stvar je naredil krasno ob svojem času. Prav tako je v njihovo srce postavil svet, tako da noben človek ne more spoznati dela, ki ga Bog dela od začetka do konca.

12 Mwen konnen ke pa gen pi bon bagay pou yo ta fè pase rejwi e fè byen pandan yo gen lavi a.

Vem, da ni dobrega v njih, temveč za človeka, da se veseli in da v svojem življenju dela dobro.

13 Anplis, pou tout moun ki manje ak bwè yo wè bonte Bondye nan tout travay li yo—se don Bondye sa ye.

Prav tako, da naj bi vsak človek jedel, pil in užival dobro od vsega svojega truda, to je darilo od Boga.

14 Mwen konnen ke tout sa Bondye fè va dire pou tout tan. Nanpwen anyen pou mete sou li e nanpwen anyen pou retire sou li, paske Bondye te tèlman travay pou lòm ta gen lakrent Li.

Vem, da karkoli Bog dela, bo to za vedno. Nič ne more biti k temu dodano niti karkoli od tega odvzeto. Bog to dela, da naj bi se ljudje bali pred njim.

15 Sa ki egziste, te la deja e sa ki va ye, te ye deja. Konsa, Bondye chache jwenn sa ki fin pase.

To, kar je bilo, je sedaj in to, kar naj bi bilo, je že bilo in Bog zahteva to, kar je minilo.

16 Anplis, mwen te wè anba solèy la ke nan plas lajistis gen mechanste; e nan plas ladwati gen mechanste.

Poleg tega sem pod soncem videl kraj sodbe, da je bila tam zlobnost in kraj pravičnosti, da je bila tam krivičnost.

17 Mwen te di a pwòp tèt mwen: “Bondye va jije ni sila ki dwat la, ni sila ki mechan an,” paske gen yon tan pou chak zèv ak chak bagay.

V svojem srcu sem rekel: ›Bog bo sodil pravičnega in zlobnega, kajti tam je čas za vsak namen in za vsako delo.‹

18 Mwen te di pwòp tèt mwen selon fis a lòm yo: “Anverite, Bondye te fè yo pase a leprèv pou yo ta wè ke se tankou bèt ke yo ye.”

V svojem srcu sem rekel glede stanja človeških sinov, da bi se jim Bog lahko pokazal in da bi lahko videli, da so oni sami živali.

19 Paske desten a fis a lòm yo ak desten a bèt yo se menm. Tankou youn mouri, konsa lòt la mouri. Anverite, yo tout gen menm souf la, e nanpwen avantaj pou lòm sou bèt yo, paske tout se vanite.

Kajti to, kar zadene človeške sinove, zadene živali, celo ena stvar jih zadene; kakor umre eden, tako umre drugi, da, vsi imajo en dih, tako da človek nima nobene premoči nad živaljo, kajti vse je ničevost.

20 Tout ale menm kote. Tout te sòti nan pousyè a, e tout ap retounen nan pousyè a.

Vsi gredo k enemu kraju, vsi so iz prahu in vsi se ponovno spremenijo v prah.

21 Se kilès ki ka konnen ke souf a lòm monte anwo e souf a bèt yo desann anba tè?

Kdo pozna človekovega duha, ki gre navzgor in duha živali, ki gre navzdol k zemlji?

22 Mwen te wè ke nanpwen anyen ki pi bon pou lòm ta fè pase fè kè kontan nan tout sa li fè, paske se konsa sò a tonbe pou li. Paske se kilès ki ka fè l wè sa ki va vin rive apre li?

Zatorej zaznavam, da ni ničesar boljšega, kakor da naj bi se človek veselil v svojih lastnih delih, kajti to je njegov delež, kajti kdo ga bo privedel, da vidi kaj bo za njim?